| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SINTEZA CuNi NANODELCEV S SOL GEL METODO
Janja Klakočer, 2012, diplomsko delo

Opis: Magnetni nanodelci baker-nikelj (CuNi) zlitine z različnimi sestavami so bili pripravljeni v procesu, ki vključuje štiri korake: priprava začetnega prekurzorja v SiO2 matrici s sol gel metodo in naknadno dekompozicijo, toplotno obdelavo in redukcijo. Redukcija ima dva namena, prvi je redukcija mešanih CuNi oksidov do CuNi zlitine, drugi pa je homogenizacija nanodelcev CuNi zlitine v redukcijski atmosferi. Rentgensko praškovno difrakcijo smo uporabili za kvalitativno analizo in oceno velikosti CuNi nanodelcev. S transmisijsko elektronsko mikroskopijo (TEM) smo pregledali morfologijo sintetiziranih vzorcev. Z modificirano termogravimetrično analizo (TGA) smo določili Curiejevo temperaturo (Tc) pripravljenih CuNi nanodelcev. Rezultati z modificirano TGA analizo kažejo, da Curiejeva temperatura raste z vsebnostjo Ni v vzorcu po termični obdelavi v cevni peči pri 850°C v redukcijski Ar/H2 atmosferi, kar potrjuje naša pričakovanja. Cilj diplomskega dela je bil sintetizirati magnetne nanodelce CuNi v SiO2 matrici, ki imajo primerne magnetne lastnosti in Curiejevo temperaturo okoli 42°C, ki je optimalna temperatura za propad rakavih celic. Taki magnetni nanodelci so samoregulativni in se lahko uporabljajo v magnetni hipertermiji.
Ključne besede: magnetni nanodelci, magnetna hipertermija, Curiejeva temperatura, sol gel metoda
Objavljeno: 04.10.2012; Ogledov: 1709; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

2.
EKSTRAKCIJA FENOLNIH SPOJIN IZ PLODOV MURVE
Janja Klakočer, 2015, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil izvesti ekstrakcijo sadežev različnih sort murve in določiti kako procesni parametri vplivajo na antioksidativno aktivnost ekstraktov in vsebnost fenolnih spojin, antocianinov ter proantocianidinov. V raziskavah smo uporabili dve sorti murve, in sicer belo murvo (Morus alba) in črno murvo (Morus nigra). Za izvedbo ekstrakcije smo uporabili konvencionalni postopek in eksperimente načrtovali po Box-Behnkenovem eksperimentalnemu načrtu, ki je metodologija odzivne površine (Response Surface Methodology, RSM). V našem eksperimentalnem načrtu, ki smo ga načrtovali v programu Designe-Expert 7.0 smo spreminjali tri procesne parametre, in sicer razmerje aceton:voda (topilo), razmerje material:topilo in temperaturo. Vsaka izmed ekstrakcij je potekala 2 uri. Vsebnost celokupnih fenolov, proantocianidinov in celokupnih monomernih antocianinov smo v ekstraktih določevali s spektrofotometričnimi metodami. Glede na zahteve posameznih metod smo raztopinam ekstraktov izmerili absorbanco pri določeni valovni dolžini in nato iz umeritvene krivulje na podlagi izmerjene absorbance določili koncentracijo, ki smo jo podali kot maso na gram ekstrakta oz maso na gram materiala. Antioksidativno aktivnost ekstraktov smo podali kot % inhibicije in smo jo določili z DPPH prostoradikalsko metodo, kjer smo merili absorbanco raztopine vzorca in referenčne raztopine. Rezultati analiz so pokazali, da ima črna murva višjo vsebnost antioksidativnih komponent kot bela murva.
Ključne besede: murva, črna murva, bela murva, konvencionalna ekstrakcija, fenolne spojine, antioksidativna aktivnost, proantocianidini, celokupni monomerni antocianini
Objavljeno: 30.03.2015; Ogledov: 1291; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici