SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 24
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
PARTICIJSKA DIMENZIJA GRAFOV
Adrijana Tivadar, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava particijsko dimenzijo grafov in je sestavljeno iz treh poglavij. V prvem poglavju bomo predstavili osnovne pojme iz teorije grafov in spoznali bomo štiri najbolj poznane produkte grafov, s poudarkom na kartezičnem produktu. Drugo poglavje bomo namenili predstavitvi dveh, za nas najbolj pomembnih dimenzij grafov. To sta metrična in particijska dimenzija grafov. Najprej bomo definirali metrično dimenzijo grafov in spoznali njene lastnosti. Nato se bomo posvetili particijski dimenziji grafov in njenim lastnostim. Pri obeh dimenzijah bomo za boljšo predstavitev podali tudi nekaj primerov. Na koncu tega poglavja pa si bomo še pogledali povezanost omenjenih dveh dimenzij. V zadnjem poglavju bomo definirali particijsko dimenzijo kartezičnega produkta grafov. Pogledali si bomo zgornjo mejo te dimenzije, nato bomo spoznali njeno povezavo z metrično dimenzijo in na koncu navedli še dva aktualna odprta problema.
Ključne besede: rešljiva particija, particijska dimenzija grafov, rešljiva množica, metrična dimenzija grafov, kartezični produkt grafov.
Objavljeno: 28.06.2011; Ogledov: 1861; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (4,31 MB)

2.
Igre s klobuki
Inga Rajtman, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sta najprej predstavljeni dve osnovni igri s klobuki, in sicer Ebertova igra s klobuki in igra s klobuki v vrsti ter njune različice skupaj z rešitvami. Obe igri sta igri enega ali več igralcev, pri kateri morajo igralci na podlagi informacij o barvah soigralčevih klobukov, ugotoviti barvo svojega klobuka. V nadaljevanju sledi obravnava Nove igre s klobuki v vrsti, ki je kombinacija obeh prej omenjenih iger. Pri tej igri je obravnavana tudi optimalna strategija igre, katere dokaz temelji na kombinatoričnih situacijah. V zadnjem delu je kot zanimivost predstavljen še drugačen pristop k igri z uporabo teorije grafov, oziroma natančneje, z uporabo hiperkock.
Ključne besede: igre s klobuki, optimalna strategija, Hammingova koda, hiperkocka
Objavljeno: 28.06.2011; Ogledov: 1794; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (209,21 KB)

3.
PALIČNO ŠTEVILO GRAFA
Barbara Mikelj, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko nalogo tvori šest poglavij. Po uvodu sledi poglavje z osnovnimi pojmi teorije grafov, ki so uporabljeni v diplomski nalogi. V drugem poglavju so predstavljene osnovne lastnosti igre s palicami ter definirani pojmi palično število, optimalno palično število, palična poteza, dvopalična poteza, odstranitvena poteza, razporeditev na grafu, dobra (multi) razporeditev na grafu, cilj poteze in izid razporeditve. V tretjem poglavju sta podana palično in optimalno palično število poti, ciklov in spojev grafov. Prikazani so tudi primeri razporeditve za nekatere poti in cikle manjšega reda. V četrtem poglavju sta podani palično in optimalno palično število kartezičnega produkta polnih grafov ter določeni spodnja in zgornja meja paličnega števila kartezičnega produkta $G \square K_n$, ki temelji na dvopaličnem številu. V petem poglavju je določeno palično število hiperkock. Poleg tega sta določeni še spodnja in zgornja meja za optimalno palično število hiperkock. V šestem poglavju pa so določene spodnje in zgornje meje za palično in optimalno palično število grafov z majhnim premerom.
Ključne besede: teorija grafov, igre na grafih, igra s palicami, palično število grafa
Objavljeno: 09.11.2011; Ogledov: 1117; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (457,36 KB)

4.
MATEMATIČNI MODEL IGRE ENKA
Irena Toš, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo, ki je razdeljeno na tri poglavja, predstavlja matematični model igre Enka. V prvem poglavju bomo najprej definirali in opredelili osnovne pojme, ki jih bomo potrebovali v nadaljevanju. V drugem poglavju bomo predstavili dva matematična modela Enke in njuni obliki ter definirali graf Enke. Sledila bo karakterizacija ENKA-1 grafov, nato bo predstavljen še graf šahovnice, ki je definiran podobno kot ENKA-1 graf. V zadnjem poglavju bomo predstavili zahtevnosti Enke z dvema igralcema in Enke z enim igralcem. Pokazali bomo, da sta pripadajoča problema ENKA-2 in ENKA-1 $NP$-polna problema.
Ključne besede: igre na grafih, Enka, dvodelni grafi, grafi povezav, graf Enke
Objavljeno: 12.03.2012; Ogledov: 1974; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (903,92 KB)

5.
The strong isometric dimension of graphs of diameter two
Janja Jerebic, Sandi Klavžar, 2003

Opis: Krepka izometrična dimenzija ▫$textrm{idim}(G)$▫ grafa ▫$G$▫ je najmanjše število ▫$k$▫, za katero lahko ▫$G$▫ izometrično vložimo v krepki produkt ▫$k$▫ poti. Problem določitve ▫$textrm{idim}(G)$▫ za grafe premera dva je reduciran na problem pokrivanja komplementa grafa ▫$G$▫ s polnimi dvodelnimi grafi. Za primer je pokazano, da je izometrična dimenzija Petersenovega grafa enaka 5.
Ključne besede: matematika, teorija grafov, izometrični podgraf, krepki produkt grafov, premer grafa, krepka izometrična dimenzija, Petersenov graf, mathematics, graph theory, isometric subgraph, strong product of graphs, graph diameter, strong isometric dimension, Petersen graph
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 400; Prenosov: 16
URL Povezava na celotno besedilo

6.
Distance-balanced graphs
Janja Jerebic, Sandi Klavžar, Douglas F. Rall, 2005

Opis: V članku so vpeljani razdaljno uravnoteženi grafi kot grafi, v katerih ima vsaka povezava ▫$uv$▫ naslednjo lastnost: število točk, ki so bližje ▫$u$▫ kot ▫$v$▫, je enako kot število točk, ki so bližje ▫$v$▫ kot ▫$u$▫. Dobljene so osnovne lastnosti teh grafov. Novi koncept je povezan z grafovskimi simetrijami, študirane so tudi lokalne operacije na grafih glede na razdaljno uravnoteženost. Karakterizirani so razdaljno uravnoteženi kartezični in leksikografski produkti grafov. Postavljenih je več odprtih problemov.
Ključne besede: matematika, teorija grafov, razdalja, razdaljno uravnoteženi grafi, produkti grafov, povezanost, mathematics, graph theory, graph distance, distance-balanced graphs, graph products, connectivity
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 386; Prenosov: 29
URL Povezava na celotno besedilo

7.
The distinguishing chromatic number of Cartesian products of two complete graphs
Janja Jerebic, Sandi Klavžar, 2008

Opis: Označitev grafa ▫$G$▫ je razlikovalna, če jo ohranja le trivialni avtomorfizem grafa ▫$G$▫. Razlikovalno kromatično število grafa ▫$G$▫ je najmanjše naravno število, za katero obstaja razlikovalna označitev grafa, ki je hkrati tudi dobro barvanje. Za vse ▫$k$▫ in ▫$n$▫ je določeno razlikovalno kromatično število kartezičnih produktov ▫$K_kBox K_n$▫. V večini primerov je enako kromatičnemu številu, kar med drugim odgovori na vprašanje Choia, Hartkeja and Kaula, ali obstajajo še kakšni drugi grafi, za katere velja enakost.
Ključne besede: teorija grafov, razlikovalno kromatično število, grafovski avtomorfizem, kartezični produkt grafov, graph theory, distinguishing chromatic number, graph automorphism, Cartesian product of graphs
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 310; Prenosov: 22
URL Povezava na celotno besedilo

8.
On induced and isometric embeddings of graphs into the strong product of paths
Janja Jerebic, Sandi Klavžar, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: Primerjani sta krepka izometrična dimenzija in sosedna izometrična dimenzija grafov. Koncepta sta ekvivalentna za grafe premera 2 in v tem primeru se problem določitve dimenzije reducira na problem pokritja s polnimi dvodelnimi grafi. S pomočjo tega pristopa je določena krepka izometrična dimenzija in sosedna izometrična dimenzija za različne grafe (na primer za Petersenov graf). Podan je pozitiven odgovor na Problem 4.1 iz [Fitzpatrick, Nowakowski, The strong isometric dimension of finite reflexive graphs, Discuss. Math. Graph Theory 20 (2000) 23-38], ali obstaja tak graf ▫$G$▫, ki ima krepko izometrično dimenzijo večjo od ▫$lceil |V(G)|/2 rceil$▫.
Ključne besede: matematika, teorija grafov, krepki produkt grafov, krepka izometrična dimenzija, sosedna izometrična dimenzija, mathematics, graph theory, strong product of graphs, adjacent isometric dimension, strong isometric dimension
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 317; Prenosov: 25
URL Povezava na celotno besedilo

9.
Strong isometric dimension, biclique coverings, and Sperner's theorem
Dalibor Fronček, Janja Jerebic, Sandi Klavžar, Petr Kovář, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: Krepka izometrična dimenzija grafa ▫$G$▫ je najmanjše število ▫$k$▫, tako da lahko ▫$G$▫ izometrično vložimo v krepki produkt ▫$k$▫ poti. Z uporabo Spernerjevega izreka je določena krepka izometrična dimenzija Hammingovih grafov ▫$K_2,{square}, K_n$▫.
Ključne besede: matematika, teorija grafov, krepka izometrična dimenzija, Hammingovi grafi, mathematics, graf theory, strong product, Hamming graphs
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 272; Prenosov: 15
URL Povezava na celotno besedilo

10.
The distinguishing number of Cartesian products of complete graphs
Wilfried Imrich, Janja Jerebic, Sandi Klavžar, 2008, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Razlikovalno število ▫$D(G)$▫ grafa ▫$G$▫ je najmanjše število ▫$d$▫, tako da ▫$G$▫ premore označitev z ▫$d$▫ oznakami, ki jo ohranja le trivialni avtomorfizem. Dokažemo, da lahko kartezične produkte relativno tujih grafov, katerih velikosti se ne razlikujejo preveč, razlikujemo z majhnim številom barv. Za vse ▫$k$▫ in ▫$n$▫ določimo razlikovalno število kartezičnega produkta ▫$K_k square K_k$▫ in sicer bodisi eksplicitno, bodisi s kratko rekurzijo. Vpeljemo tudi stolpčno-invariantne množice vektorjev in dokažemo preklopno lemo, ki igra ključno vlogo v dokazih.
Ključne besede: matematika, teorija grafov, razlikovalno število, polni grafi, kartezični produkt grafov, mathematics, graph theory, distingushing number, complete graphs, Cartesian product
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 293; Prenosov: 11
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici