| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 145
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
PRAVNI POLOŽAJ EKONOMSKIH PRISELJENCEV IZ TRETJIH DRŽAV V EVROPSKO UNIJO
Marina Tancoš, 2015, diplomsko delo

Opis: Ljudje se običajno zaposlujemo v državi prebivanja. Vedno tesnejša povezanost med posameznimi državami in želja po delu v tujini sta pripeljali do položaja, ko je zaposlovanje delavcev v tujini, kamor se nemalokrat tudi preselijo za namen dela, postal povsem običajen položaj. Evropska unija kot organizacija, ki povezuje več držav v enotno tvorbo, poenostavlja postopek zaposlovanja državljanov EU znotraj EU, za državljane tretjih držav pa določa enoten postopek za dostop do trga dela EU. Pravice, ki jih pridobijo delavci migranti iz tretjih držav, se razlikujejo glede na to, kakšen status delavci pridobijo. Lahko gre za visokokvalificirane delavce, dolgoročne rezidente ali povsem običajne delavce, ki vstopijo v EU z namenom zaposlitve. Vsaka država članica posebej določa število delavcev migrantov, ki jih bo sprejela na svoje ozemlje, prav tako pa je pred zaposlitvijo delavca tujca potrebno preveriti, ali ni mogoče na delovno mesto zaposliti domačega delavca, torej državljana EU.
Ključne besede: zaposlovanje, Evropska unija, državljani tretjih držav
Objavljeno: 19.04.2016; Ogledov: 1259; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (808,68 KB)

82.
PRAVNO VARSTVO V OKVIRU PROSTEGA PRETOKA VARNIH IN KAKOVOSTNIH ŽIVIL SKOZI UREDBO(EU) ŠT. 1169/2011
Martina Medved, 2015, diplomsko delo

Opis: Osrednjo problematiko diplomskega dela predstavlja pravno varstvo potrošnika na notranjem trgu Evropske unije. Zaradi prostega pretoka živil je le-ta v skladu s prakso poštenega informiranja (7. člen Uredbe (EU) št. 1169/2011) upravičen do varnih in kakovostnih živil. Na analizo dotične problematike sem se osredotočila z vidika Uredbe (EU) št.1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošniku, ki zaradi novosti, ki jih uvaja, poostruje položaj treh interesnih strani: zakonodajalca, potrošnika in nosilca živilske dejavnosti. V prvem delu je skozi koncept varne hrane predstavljen razvoj evropske živilske zakonodaje od 90-ih let prejšnjega stoletja do danes, ki predstavlja podlago za analizo položaja Republike Slovenije po vstopu v EU, njene usmeritve na tem področju in pravne podlage. Drugi del diplomskega dela je namenjen izključno predstavitvi Uredbe (EU) št. 1169/2011, natančni razlagi in interpretaciji novosti, ki jih uvaja za potrošnika, ter razlagi, kaj smo pravzaprav pridobili z uveljavitvijo nove uredbe, ki združuje in nadgrajuje vse prejšnje. Zadnji del diplomskega dela, ki se osredotoča na pravno varstvo evropskega potrošnika, zaokroža delo v smiselno celoto. 169. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije dodeljuje potrošniški politiki samostojen značaj, katere ključna vodila naj bodo pravica do varnosti, pravica do obveščenosti in pravica do izbire. Analizirala sem pravne podlage in organe obveščanja, na katere se lahko v primeru zlorab predpisov obrne slovenski potrošnik, hkrati pa pomembno poglavje tretjega dela predstavlja pomen zdravstvenih in prehranskih trditev, ki nemalokrat vplivajo na potrošnika ob nakupu. Diplomsko delo je dopolnjeno z raziskavami Ministrstva za zdravje, Inštituta za sanitarno inženirstvo in Evropske komisije, ki povzemajo potrošnikovo ozaveščenost in njegovo mnenje o gensko spremenjenih organizmih v časovnem obdobju med leti 2007-2010.
Ključne besede: pravno varstvo potrošnika; živilska zakonodaja; varna hrana; Uredba 1169/2011; praksa poštenega informiranja, potrošniška politika; prost pretok; notranji trg; prehranska ozaveščenost; prehranske in zdravstvene trditve.
Objavljeno: 19.04.2016; Ogledov: 1346; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (632,89 KB)

83.
Pravni izzivi harmonizacije neposrednih davkov v EU
Brigita Franc, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi analiziram obstoječe stanje na področju obdavčitve z neposrednimi davki v EU. Predstavljene so težave davčnih zavezancev pri mednarodnem poslovanju zaradi obstoječega sistema obdavčitve, možnosti ki jih izkoriščajo korporacije v sistemu mednarodne obdavčitve ter težave, s katerimi se zaradi tega srečujejo majhna in srednje velika podjetja. Analizirane so možnosti in omejitve držav članic EU pri vodenju davčne politike in na kakšen način uporabljajo države članice ukrepe v davčni zakonodaji za pritegnitev tujih naložb. Države članice EU smejo ukrepe davčne politike izvajati samo na način, da ne kršijo prava EU, predvsem temeljnih svoboščin, in da so ukrepi skladni s sodno prakso Sodišča EU. Analizirana so pravna razmerja med nacionalno davčno zakonodajo, zakonodajo EU, sodno prakso Sodišča EU ter konvencijami o izogibu dvojne obdavčitve. Podrobno je predstavljen najnovejši zakonodajni ukrep EU za harmonizacijo neposrednih davkov, to je predlog CCCTB direktive, in sicer prednosti in slabosti predloga, posledice za davčno zakonodajo in proračunske prihodke držav članic in konkurenčnost EU. Podrobno so analizirana in primerjana bilančna pravila zapisana v predlogu CCCTB direktive z obstoječim ZDDPO-2. Na koncu je podana analiza možnosti, da bo predlagana direktiva sploh sprejeta in napoved procesa harmonizacije neposrednih davkov v EU.
Ključne besede: harmonizacija neposrednih davkov, davčna konkurenca, davčna nevtralnost, notranji trg, temeljne svoboščine, mednarodno davčno načrtovanje, pravo EU, pravna in ekonomska dvojna obdavčitev, konvencije o izogibu dvojni obdavčitvi, CCCTB direktiva.
Objavljeno: 25.03.2016; Ogledov: 1383; Prenosov: 397
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

84.
EVROPSKA INTEGRACIJA V LUČI TEHNIČNE STANDARDIZACIJE PROIZVODOV: VPLIV SODNEGA NADZORA NA STANDARDIZACIJO PROIZVODOV
Nina Naglič, 2015, magistrsko delo

Opis: Predmetna magistrska naloga preučuje vprašanja povezana s standardizacijo proizvodov, predvsem pa vpliv sodnega nadzora na postopek standardizacije in na standardizacijske organe. Tehnični standardi, zlasti evropski, so pogosto spodbujevalec meddržavne trgovine, saj omogočajo kroženje in skladnost z drugim blagom, storitvami in postopki ali celo njihovo predvidljivost. Lahko pa tehnični standardi predstavljajo tudi ovire trgovini. Prav zaradi tega si mednarodni kot tudi evropski predpisi prizadevajo, da zaradi prednosti standardizacije ne bi bila ogrožena mednarodna trgovina ter zahtevajo takšno uporabo standardov, ki naj olajšuje in ne ovira mednarodno trgovino. Do sedaj je veljalo prepričanje, da standardizacijski organi niso in ne morejo biti predmet sodnega nadzora, vendar je sodba Sodišča EU v zadevi Fra.bo to spremenila. Zadeva Fra.bo je pomembna ne toliko zaradi izida (ne glede na to, ali se standardizacijske organe šteje kot kolektivne subjekte (generalna pravobranilka) ali kot kvazi zakonske subjekte (Sodišče EU), ekonomskih svoboščin ni mogoče obiti) ampak zaradi posledic uporabe svoboščin na proces standardizacije na splošno. Primer jasno kaže, da se ni mogoče izogniti obveznostim, ki jih določa Pogodba, z izbiro javnega ali zasebnega statusa. Kar šteje, je de facto moč subjekta, da sprejme regulativne odločitve, ki lahko vplivajo na notranji trg. S tem, ko se je Sodišče EU osredotočalo na »kvazi« zakonski značaj certifikacijskega organa, se je sicer izognilo izrecnemu odgovoru na vprašanje, ali in v kakšnem obsegu lahko zasebni subjekti postanejo naslovniki pogodbenih obveznosti in ali jim je dovoljeno upravičiti omejitve trgovini, ki izvirajo iz njihovega določanja standardov. Vendar pa je kljub temu mogoče zaključiti, da ima 34. člen PDEU horizontalni neposredni učinek. To pa pomeni, da standardizacijski organi s sprejetjem standardov in certificiranjem proizvodov ne morejo več določati, katerim proizvodom bo omogočen dostop do trga, saj morajo pri določanju nacionalnih tehničnih standardov spoštovati obveznosti, ki izhajajo iz določb prostega pretoka blaga.
Ključne besede: Standardi, standardizacija proizvodov, standardizacijski organi, prost pretok blaga, horizontalni neposredni učinek 34. člena PDEU, sodni nadzor
Objavljeno: 25.03.2016; Ogledov: 1049; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

85.
Vloga aktov mehkega prava v Evropski uniji (Pravni in institucionalni vidiki uporabe in pojav hibridnih pravnih področij)
Verena Rošic Feguš, 2015, doktorska disertacija

Opis: Sprejemanje pravnih odločitev v EU je danes zaznamovano z več medsebojno različnimi postopki odločanja, kar se inter alia odraža v raznoliki normativni naravi pravnih aktov kot njihovih rezultatov. V okviru »nove zakonodajne kulture«, v ozadju katere stoji kriza učinkovitosti zakonodaje EU, naraščajoča kompleksnost izzivov, togost in zamudnost zakonodajne metode in nezadovoljivost implementacije teh pravil v nacionalne pravne rede, EU spodbuja uporabo aktov mehkega prava, vendar ob tem istočasno poudarja, da tradicionalna (klasična) zakonodajna metoda EU ostaja osrednji (pa vseeno ne izključen) način reguliranja pravnega sistema EU. V smislu načinov regulacije in pravne narave aktov je zato normativno okolje EU dinamičen regulativni okvir. Vzvod za »rojstvo« mehkega prava na določenem pravnem področju predstavlja raznolikost interesov držav članic in EU oziroma iz tega razloga ustvarjena politična konfliktnost področja, ki preprečuje potrebno stopnjo soglasja za sprejem zavezujočih pravnih aktov. Kljub slednjemu pa gre v okviru aktov mehkega prava za pravo (in ne za politiko) ter za pravna pravila brez sankcije v strogem pomenu besede, pri čemer je, ob obstoju specifičnih okoliščin, njihov mehanizem izvrševanja identičen mehanizmu izvrševanja zavezujočih pravnih pravil, posledično pa v končnem rezultatu za države članice razlike v dejanski praksi ni. Zavezujoče pravo namreč mehkemu pravu nudi senco hierarhije, ko se »prošnja« mehkega prava za upoštevanje izjalovi (t.i. »prostovoljna prisila«): gre za kreativno pravotvorje oziroma ustvarjanje prava z ravnanjem, ki se na eni strani izogne klasični zakonodajni metodi EU, na drugi strani pa po sprejemu mehanizme izvrševanja tistih aktov, sprejemu katerih se je z obidom zakonodajne metode izognila (zavezujočega prava), dejansko uporabi za varstvo tako sprejetih mehkih pravil. Po empirični raziskavi treh pravnih področij EU, razlikujoč se po vsebini in vrsti pristojnosti EU za sprejem ukrepov (področje državnih pomoči, področje varstva okolja in področje pogodbenega prava EU) je izpeljan zaključek, da se mehko in zavezujoče pravo v pravnem sistemu EU ne izpodrinjata in ne tekmujeta za prevlado, temveč v dinamičnem razmerju sobivata in soobstojata. To tvori hibridna pravna področja EU, kjer je vloga mehkega prava na posameznem pravnem področju spremenljivka predpogojena s stopnjo politične konfliktnosti področja ter v odvisnosti od bistvenega razlikovalnega kriterija pristojnosti EU za ukrepanje. Zaradi nedemokratičnega postopka sprejema v določenih ozirih aktom te vrste primanjkuje demokratične legitimnosti, kar pa bi se z vpeljavo minimalnih procesnih standardov in razširitvijo pravil o dopustnosti ničnostne tožbe pred Sodiščem EU, kot predlagano v delu, dalo učinkovito odpraviti.
Ključne besede: Akti mehkega prava EU, nova zakonodajna kultura, politična konfliktnost pravnih področij EU, normativna intenziteta aktov mehkega prava, pravni in dejanski učinki mehkega prava, status mehkega prava v sodni praksi Sodišča EU, ustavna spornost mehkega prava z vidika temeljnih načel prava EU, soobstoj zavezujočega in mehkega prava, komplementarnost, hibridna pravna področja EU.
Objavljeno: 02.12.2015; Ogledov: 2147; Prenosov: 620
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

86.
87.
Pravice evropskih bolnikov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva v EU
Janja Hojnik, 2012, pregledni znanstveni članek

Opis: Prispevek obravnava pravice evropskih pacientov na področju čezmejnega zdravljenja. Izpostavlja omejene pristojnosti EU na področju javnega zdravja, ki je tako pretežno pridržano državam članicam, in pojasnuje, kako je navkljubtemu Sodišče EU uspelo razlagati ekonomske svoboščine notranjega trga EU na ta način, da je priznalo pravice evropskih pacientov iz prava EU. V tem pogledu je zlasti velikega pomena njegova odločitev v zadevi Decker in Kohll iz leta 1998, v kateri je Sodišče EU vzpostavilo alternativni postopek, po katerem so pacienti, ki so bili deležni zdravljenja v drugi državi članici EU brez predhodne odobritve, postali upravičeni zahtevati povračilo stroškov v domači državi zavarovanja. Na tej osnovi prispevek analizira nedavno sprejeto Direktivo 2011/24/EU, ki uzakonja pravico pacientov do zdravljenja v drugih državah članicah EU ter do povrnitve stroškov le-tega iz njihovega zdravstvenega sistema v domači državi. Gre za direktivo, ki vzpostavlja kompromis med zgodovinsko razdrobljenostjo nacionalnih zdravstvenih sistemov in naraščajočimi pravicami državljanov EU iz postega pretoka storitev. Prispevek zaključuje, da se preko sodne prakse Sodišča EU in Direktive 2011/24/EU približujemo viziji ustanovnih očetov EU o enotnem zdravstvenem območju EU, vendar pa popolna uresničitev ni mogoča zaradi razlik med socialnimi sistemi držav članic.
Ključne besede: zdravljenje, zdravstveno varstvo, prosti pretok storitev, pravice pacientov, procesne garancije, povrnitev stroškov, Evropska unija, Direktiva 2011/24/EU
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1376; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (113,56 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

88.
89.
Dr. Janja Hojnik na okrogli mizi 10 najvplivnejših pravnikov
2013, drugi članki ali sestavki

Ključne besede: pravo
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 689; Prenosov: 28
URL Povezava na celotno besedilo

90.
NAČELO ENAKEGA OBRAVNAVANJA DELNIČARJEV V PRAVU EVROPSKE UNIJE PO ZADEVI AUDIOLUX
Drago Sobočan, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je raziskati načelo enakega obravnavanja delničarjev. Naloga vsebuje analizo pravnih predpisov in strokovne literature, pa tudi sodno prakso tako slovenskih sodišč kot tudi Sodišča EU.
Ključne besede: Načelo enakega obravnavanja delničarjev, korporacijsko pravo, delniško pravo, osnovni kapital, pridobitev lastnih delnic, glasovalna pravica, zlata delnica, prevzem gospodarskih družb, pravo EU, splošno pravno načelo prava EU
Objavljeno: 03.07.2015; Ogledov: 1501; Prenosov: 276
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici