| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 144
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
REGULACIJA BANČNIŠTVA V SENCI V EU IN ZDA
Denis Prah, 2015, diplomsko delo

Opis: Mediji so površno označili trg drugorazrednih hipotekarnih posojil kot krivca za nastalo krizo. Bančništvo v senci lahko označimo za epicenter finančne krize. Termin bančništvo v senci se nanaša na institucije brez bančne licence, ki opravljajo podobne funkcije kot banke, a v manj reguliranem okolju. Bančništvo v senci bi morda lahko označili za »igro«, ki se odvija v senci reguliranega tradicionalnega bančništva. Bančništvo v senci je doživelo pravi razcvet tik pred krizo. Banke in druge institucije so kovale ogromne dobičke skozi proces, imenovan listinjenje. Banke tradicionalno refinancirajo posojila z depoziti ali medbančnim izposojanjem, bančništvo v senci pa refinancira vrednostne papirje, zavarovane z raznimi posojili, s kvazi depoziti, kot so deleži skladov denarnega trga. Finančni vzvod je v senčnem bančništvu precej višji kot v tradicionalnem bančništvu, kar povzroča večjo nestabilnost bančnega sistema v senci. Bančništvo v senci je pravzaprav pravi bančni sistem, ki je dovzeten za bančno paniko. Dogodki v začetku avgusta 2007 so bili bančna panika. Začetni »tek« na institucije bančništva v senci se je nato razširil na celoten finančni sektor. Med klasičnim bančništvom in bančništvom v senci je zelo tanka meja. ZDA in EU sta z namenom preprečitve podobne krize sprejeli novo zakonodajo, ki popolnoma reformira finančni sektor. Za primer, ameriški Dodd-Frankov zakon obsega več kot 2000 strani. Na začetku naloge zaradi lažjega razumevanja na kratko predstavljam vzroke, ki so pripeljali do finančne krize. Bistvo naloge pa je opis zakonodaje, sprejete v ZDA in EU. Nalogo zaključujem z oceno, ali so sprejete reforme zadostne za preprečitev podobne krize.
Ključne besede: bančništvo v senci, listinjenje, posli povratne prodaje, izvedeni finančni instrumenti na prostem trgu, hedge skladi, Dodd-Frankov zakon, Direktiva o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov, Uredba o evropski tržni infrastrukturi, Direktiva o trgih finančnih instrumentov II
Objavljeno: 03.07.2015; Ogledov: 1217; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

82.
VARSTVO OTROK PRED TRŽENJEM ALKOHOLA IN NEZDRAVE HRANE V EVROPSKI UNIJI
Inesa Babajić Širbegović, 2015, diplomsko delo

Opis: Varovanje zdravja ljudi je vrednota, ki jo Evropska unija (odslej EU) spoštuje in v ta namen prilagaja svojo zakonodajo. Obseg ukrepanja EU na področju zdravstvene politike je določen s Pogodbo o delovanju EU (odslej PDEU). EU varuje zdravje tako, da dopolnjuje nacionalno politiko držav članic s pravnimi akti, raziskavami s tega področja in sodno prakso Sodišča EU. Zelo pereč problem v EU so namreč kronične nenalezljive bolezni, ki so pogosto rezultat nezdravega prehranjevanja in uživanja alkoholnih pijač. Te bolezni pa vodijo k večjim socialnim in ekonomskim stroškom. Zato v diplomskem delu analiziram vrsto določb, ki urejajo trženje alkoholnih pijač in nezdrave hrane otrokom v EU. V diplomskem delu najprej predstavim splošni pravni okvir glede trženja blaga in storitev, nato pa še konkretne ukrepe EU, v smislu direktiv in sodne prakse Sodišča EU s področja trženja alkoholnih pijač in nezdrave hrane otrokom. Poleg tega na podlagi načela nujnosti in sorazmernosti predstavim razmerje med pravicami otrok, kot skupine potrošnikov in pravicami ponudnikov industrije. Diplomsko delo zaključim z ugotovitvami in načelom subsidiarnosti med nacionalnimi sistemi in EU, ki bi lahko pomagalo uresničiti postavljeni cilj, tj. zaščititi otroke pred trženjem alkohola in nezdrave hrane.
Ključne besede: zaščita otrok, alkohol, hrana, pravo Evropske unije, trženje, debelost, samoregulacija
Objavljeno: 10.06.2015; Ogledov: 1138; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

83.
Vloga aktov mehkega prava v Evropski uniji (Pravni in institucionalni vidiki uporabe in pojav hibridnih pravnih področij)
Verena Rošic Feguš, 2015, doktorska disertacija

Opis: Sprejemanje pravnih odločitev v EU je danes zaznamovano z več medsebojno različnimi postopki odločanja, kar se inter alia odraža v raznoliki normativni naravi pravnih aktov kot njihovih rezultatov. V okviru »nove zakonodajne kulture«, v ozadju katere stoji kriza učinkovitosti zakonodaje EU, naraščajoča kompleksnost izzivov, togost in zamudnost zakonodajne metode in nezadovoljivost implementacije teh pravil v nacionalne pravne rede, EU spodbuja uporabo aktov mehkega prava, vendar ob tem istočasno poudarja, da tradicionalna (klasična) zakonodajna metoda EU ostaja osrednji (pa vseeno ne izključen) način reguliranja pravnega sistema EU. V smislu načinov regulacije in pravne narave aktov je zato normativno okolje EU dinamičen regulativni okvir. Vzvod za »rojstvo« mehkega prava na določenem pravnem področju predstavlja raznolikost interesov držav članic in EU oziroma iz tega razloga ustvarjena politična konfliktnost področja, ki preprečuje potrebno stopnjo soglasja za sprejem zavezujočih pravnih aktov. Kljub slednjemu pa gre v okviru aktov mehkega prava za pravo (in ne za politiko) ter za pravna pravila brez sankcije v strogem pomenu besede, pri čemer je, ob obstoju specifičnih okoliščin, njihov mehanizem izvrševanja identičen mehanizmu izvrševanja zavezujočih pravnih pravil, posledično pa v končnem rezultatu za države članice razlike v dejanski praksi ni. Zavezujoče pravo namreč mehkemu pravu nudi senco hierarhije, ko se »prošnja« mehkega prava za upoštevanje izjalovi (t.i. »prostovoljna prisila«): gre za kreativno pravotvorje oziroma ustvarjanje prava z ravnanjem, ki se na eni strani izogne klasični zakonodajni metodi EU, na drugi strani pa po sprejemu mehanizme izvrševanja tistih aktov, sprejemu katerih se je z obidom zakonodajne metode izognila (zavezujočega prava), dejansko uporabi za varstvo tako sprejetih mehkih pravil. Po empirični raziskavi treh pravnih področij EU, razlikujoč se po vsebini in vrsti pristojnosti EU za sprejem ukrepov (področje državnih pomoči, področje varstva okolja in področje pogodbenega prava EU) je izpeljan zaključek, da se mehko in zavezujoče pravo v pravnem sistemu EU ne izpodrinjata in ne tekmujeta za prevlado, temveč v dinamičnem razmerju sobivata in soobstojata. To tvori hibridna pravna področja EU, kjer je vloga mehkega prava na posameznem pravnem področju spremenljivka predpogojena s stopnjo politične konfliktnosti področja ter v odvisnosti od bistvenega razlikovalnega kriterija pristojnosti EU za ukrepanje. Zaradi nedemokratičnega postopka sprejema v določenih ozirih aktom te vrste primanjkuje demokratične legitimnosti, kar pa bi se z vpeljavo minimalnih procesnih standardov in razširitvijo pravil o dopustnosti ničnostne tožbe pred Sodiščem EU, kot predlagano v delu, dalo učinkovito odpraviti.
Ključne besede: Akti mehkega prava EU, nova zakonodajna kultura, politična konfliktnost pravnih področij EU, normativna intenziteta aktov mehkega prava, pravni in dejanski učinki mehkega prava, status mehkega prava v sodni praksi Sodišča EU, ustavna spornost mehkega prava z vidika temeljnih načel prava EU, soobstoj zavezujočega in mehkega prava, komplementarnost, hibridna pravna področja EU.
Objavljeno: 02.12.2015; Ogledov: 1739; Prenosov: 543
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

84.
DISKRIMINACIJA ROMOV V EU PO ODLOČBI SODIŠČA EU V ZADEVI NIKOLOVA
Kristina Kušar, 2015, diplomsko delo

Opis: Evropska unija se je začela intenzivneje posvečati Romom ob koncu devetdesetih let, zaradi širitve na vzhodno in srednjo Evropo. Eden večjih dosežkov EU v boju proti diskriminaciji je bila Direktiva o rasni enakosti iz leta 2000. EU je namenila tudi veliko denarja romskim projektom. Kljub vsemu pa se Romi še vedno srečujejo z diskriminacijo in ekonomskimi problemi. Anelia Georgieva Nikolova ima v bolgarskem mestu Dupnica, natančneje v mestni četrti Gizdova Mahala, trgovino z živili. V tej mestni četrti je večina romskega prebivalstva. Zaradi pogostih manipulacij električnih števcev, se je bolgarsko elektrodistribucijsko podjetje (v nadaljevanju ČEZ RB) samo v tej četrti poslužilo sporne prakse, saj je števce namestilo na višino sedmih metrov, tako da je onemogočeno preverjanje porabe. A.G.Nikolova se je zaradi tega ukrepa pritožila pri Komisiji za zaščito pred diskriminacijo (v nadaljevanju KDZ). KDZ je ugotovilo diskriminacijo, nato pa je podjetje ČEZ RB podalo tožbo na Upravnem sodišču v Sofiji. To sodišče je kasneje postavilo deset predhodnih vprašanj sodišču EU. V sodbi je sodišče poudarilo, da se načelo enakega obravnavanja ne uporablja samo za osebe neke narodnosti, ampak tudi za ostale osebe, ki se zaradi diskriminatornega ukrepa obravnavajo manj ugodno. Poudarilo je tudi da to, da v mestni četrti živijo prebivalci, ki niso Romi ne izključuje tega, da je sporna praksa nastala zaradi večine romskega prebivalstva. Sporna praksa je sicer primerna za doseganje cilja, a je Sodišče poudarilo, da je nesorazmerna glede na interese prebivalcev mestne četrti.
Ključne besede: Zadeva Nikolova, Evropska unija, Direktiva o rasni enakosti, Bolgarija, Romi, diskriminacija, preizkus sorazmernosti. One of the biggest achievments of the EU in fight against discrimination was the Racial equality directive from year 2000. EU has financed many projects for Roma people.
Objavljeno: 22.04.2016; Ogledov: 1780; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (564,46 KB)

85.
ANALIZA ZAVAROVANJ ŠKODE IZ PROMETNIH NESREČ V EU PO SODBI SODIŠČA EU V ZADEVI VNUK
Sabina Horvat, 2015, diplomsko delo

Opis: Damijan Vnuk je s tožbo zoper Zavarovalnico Triglav d.d. zahteval izplačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki mu jo je povzročil zavarovanec Zavarovalnice Triglav in lastnik traktorja, s katerim ga je zbil z lestve in ga pri tem poškodoval. Težava je nastala pri opredeljevanju dejanskega stanja kot uporabo vozila, ki je krito z zavarovanjem po Zakonu o obveznih zavarovanjih v prometu (v nadaljevanju ZOZP), vendar nobena določba omenjenega zakona ne opredeljuje samega pojma »uporaba vozila« iz 15. člena ZOZP. Tematika diplomske naloge med drugim zajema torej razlago določb nacionalnih zakonov in aktov Evropske Unije (v nadaljevanju EU) ter jezikovne različice, ki so se pojavile glede pojma »uporaba vozila« v nekaterih državah članicah EU. Prvo in drugostopenjsko sodišče sta tožbo zavrnili z razlago, da v konkretni situaciji traktor s prikolico ni bil uporabljen kot prevozno sredstvo v prometu, zato zavarovanje po 15. členu ZOZP ne krije nastale škode. Nato je Vrhovno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Vrhovno sodišče RS) na Sodišče Evropske unije (v nadaljevanju Sodišče EU) naslovilo predhodno vprašanje, v katerem ga je zanimala razlaga pojma »uporaba vozila« po členu 3(1) Direktive 72/166/EGS Sveta z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti (v nadaljevanju Direktiva 72/166 EGS). Med samim postopkom predhodnega odločanja je Sodišče EU ugotovilo, da obstaja več jezikovnih različic razlage Direktive 72/166/EGS in poudarilo, da je potrebno predpise EU razlagati enotno z upoštevanjem teh različic, vendar glede na namen in cilj, ki jim sledi omenjena Direktiva. O konkretni nesreči traktorja s prikolico je Sodišče EU podalo ugotovitev, da je šlo za uporabo vozila, ki je skladna z običajno funkcijo tega vozila in da sam traktor s prikolico predstavlja vozilo po Direktivi 72/166/EGS, zato mora biti škoda krita iz zavarovanja, ki ga vsebuje člen 3(1) omenjene direktive. Posebna vprašanja v zvezi z avtomobilskim zavarovanjem so se odprla šele z razsodbo v zadevi Vnuk, saj se je obseg obveznega avtomobilskega zavarovanja razširil tudi na nekatere nesreče in vozila, ki jih prej ni zajemal. Sporna je postala vsebina britanskega Zakona o cestnem prometu (RTA ). V končnem delu naloge tako ugotavljam nekatere spremembe, ki jih je prinesla razsodba na področje avtomobilskega zavarovanja. Posebno sporno je to, da bo od sedaj potrebno z avtomobilsko polico zavarovati na primer električne invalidske vozičke, čistilce tal, golf vozla in celo vozila za prtljago na letališčih.
Ključne besede: zadeva Vnuk, obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti, pojem uporabe vozila, Direktiva 72/166/EGS, razlaga predpisov EU, predhodno vprašanje, običajna funkcija vozila.
Objavljeno: 29.05.2017; Ogledov: 778; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (580,11 KB)

86.
Celovit gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado (CETA)
Matic Špur, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo analizira Celovit gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado (CETA). Avtor najprej obravnava vzpostavitev območja proste trgovine z odpravo tarifnih postavk za blago. Pri tem se osredotoča, tako na industrijsko blago, s poudarkom na ribiški predelovalni in avtomobilski industriji, kot tudi na kmetijske izdelke. V okviru poglavja o blagu so predstavljena določila, ki se nanašajo na tehnične ovire trgovini, kot oblika necarinskih omejitev in na pravila izvora. V diplomski nalogi je tudi predstavljeno poglavje o prostem pretoku storitev, ki prav tako zajema začasno bivanje fizičnih oseb. Avtor, nadalje, obravnava določbe o naložbah; pri tem se osredotoča na inovativna pravila tega poglavja, katerih namen je ohraniti zakonodajno pristojnost strank na področjih javnega interesa, predvsem v kontekstu mehanizma za reševanje sporov med vlagatelji in državo (ISDS). Zadnje poglavje analizira pravila o intelektualni lastnini, ki se nanašajo na patente za farmacevtske izume in geografske označbe živilskih izdelkov.
Ključne besede: prosti pretok blaga, tarifne postavke, ukinitev tarif, tarifne kvote, liberalizacija trga, prosti pretok storitev, naložbe, mehanizem reševanja sporov med vlagatelji in državo, farmacevtski patent, geografske označbe
Objavljeno: 22.04.2016; Ogledov: 1404; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (530,18 KB)

87.
PRAVNI POLOŽAJ EKONOMSKIH PRISELJENCEV IZ TRETJIH DRŽAV V EVROPSKO UNIJO
Marina Tancoš, 2015, diplomsko delo

Opis: Ljudje se običajno zaposlujemo v državi prebivanja. Vedno tesnejša povezanost med posameznimi državami in želja po delu v tujini sta pripeljali do položaja, ko je zaposlovanje delavcev v tujini, kamor se nemalokrat tudi preselijo za namen dela, postal povsem običajen položaj. Evropska unija kot organizacija, ki povezuje več držav v enotno tvorbo, poenostavlja postopek zaposlovanja državljanov EU znotraj EU, za državljane tretjih držav pa določa enoten postopek za dostop do trga dela EU. Pravice, ki jih pridobijo delavci migranti iz tretjih držav, se razlikujejo glede na to, kakšen status delavci pridobijo. Lahko gre za visokokvalificirane delavce, dolgoročne rezidente ali povsem običajne delavce, ki vstopijo v EU z namenom zaposlitve. Vsaka država članica posebej določa število delavcev migrantov, ki jih bo sprejela na svoje ozemlje, prav tako pa je pred zaposlitvijo delavca tujca potrebno preveriti, ali ni mogoče na delovno mesto zaposliti domačega delavca, torej državljana EU.
Ključne besede: zaposlovanje, Evropska unija, državljani tretjih držav
Objavljeno: 19.04.2016; Ogledov: 900; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (808,68 KB)

88.
Moralna in etična raznolikost držav članic v sodni praksi EU
Klemen Žugelj, 2015, diplomsko delo

Opis: Evropska unija je družbeno-politična tvorba 28 držav članic z ravno toliko različnih predstav o morali in etiki. Poleg tega pa med državami članicami obstaja notranji trg in njegova pravila. Enoten notranji trg, ki ga urejata Pogodba o Evropski uniji (PEU) in Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU), temelji na štirih svoboščinah, in sicer prostem pretoku blaga, oseb, storitev in kapitala. Poznamo pa izjeme, ki lahko omejujejo te svoboščine in neekonomski razlog javne morale je ena izmed njih. V sodni praksi Sodišča EU se je do sedaj nabralo že precej primerov sodb, ki se dotikajo »moralno vprašljivih« področij, kot so mehke droge (marihuana), pornografija in pornografski izdelki, prostitucija, igre na srečo ter splav in umetna oploditev in prinašajo različne odločitve Sodišča EU. Pravila Evropske unije dovoljujejo argument samoodločbe držav članic, ki predstavlja situacijo, kjer se lahko demokratično zaščitijo nekatere moralne in etične vrednote v državah članicah, in argument pridržka, ki onemogoča določene odločitve nacionalnih politik. V bistvu je argument pridržka zrcalna slika argumenta samoodločbe. Očitna neenakost ukrepov samoodločbe in pridržka pomeni velik izziv za pravo EU. Porajajo se tri možne različice reševanja konflikta med tema dvema argumentoma, in sicer nagibanje k mednarodni morali in etiki, v smeri ločenosti narodne morale in etike ter uravnoteženost s pomočjo načela sorazmernosti.
Ključne besede: Morala, etika, javna morala, notranji trg, Sodišče EU, pravo EU, raznolikost, sodna praksa, sorazmernost.
Objavljeno: 12.05.2016; Ogledov: 993; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (185,72 KB)

89.
Pravni izzivi harmonizacije neposrednih davkov v EU
Brigita Franc, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi analiziram obstoječe stanje na področju obdavčitve z neposrednimi davki v EU. Predstavljene so težave davčnih zavezancev pri mednarodnem poslovanju zaradi obstoječega sistema obdavčitve, možnosti ki jih izkoriščajo korporacije v sistemu mednarodne obdavčitve ter težave, s katerimi se zaradi tega srečujejo majhna in srednje velika podjetja. Analizirane so možnosti in omejitve držav članic EU pri vodenju davčne politike in na kakšen način uporabljajo države članice ukrepe v davčni zakonodaji za pritegnitev tujih naložb. Države članice EU smejo ukrepe davčne politike izvajati samo na način, da ne kršijo prava EU, predvsem temeljnih svoboščin, in da so ukrepi skladni s sodno prakso Sodišča EU. Analizirana so pravna razmerja med nacionalno davčno zakonodajo, zakonodajo EU, sodno prakso Sodišča EU ter konvencijami o izogibu dvojne obdavčitve. Podrobno je predstavljen najnovejši zakonodajni ukrep EU za harmonizacijo neposrednih davkov, to je predlog CCCTB direktive, in sicer prednosti in slabosti predloga, posledice za davčno zakonodajo in proračunske prihodke držav članic in konkurenčnost EU. Podrobno so analizirana in primerjana bilančna pravila zapisana v predlogu CCCTB direktive z obstoječim ZDDPO-2. Na koncu je podana analiza možnosti, da bo predlagana direktiva sploh sprejeta in napoved procesa harmonizacije neposrednih davkov v EU.
Ključne besede: harmonizacija neposrednih davkov, davčna konkurenca, davčna nevtralnost, notranji trg, temeljne svoboščine, mednarodno davčno načrtovanje, pravo EU, pravna in ekonomska dvojna obdavčitev, konvencije o izogibu dvojni obdavčitvi, CCCTB direktiva.
Objavljeno: 25.03.2016; Ogledov: 1092; Prenosov: 328
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

90.
EVROPSKA INTEGRACIJA V LUČI TEHNIČNE STANDARDIZACIJE PROIZVODOV: VPLIV SODNEGA NADZORA NA STANDARDIZACIJO PROIZVODOV
Nina Naglič, 2015, magistrsko delo

Opis: Predmetna magistrska naloga preučuje vprašanja povezana s standardizacijo proizvodov, predvsem pa vpliv sodnega nadzora na postopek standardizacije in na standardizacijske organe. Tehnični standardi, zlasti evropski, so pogosto spodbujevalec meddržavne trgovine, saj omogočajo kroženje in skladnost z drugim blagom, storitvami in postopki ali celo njihovo predvidljivost. Lahko pa tehnični standardi predstavljajo tudi ovire trgovini. Prav zaradi tega si mednarodni kot tudi evropski predpisi prizadevajo, da zaradi prednosti standardizacije ne bi bila ogrožena mednarodna trgovina ter zahtevajo takšno uporabo standardov, ki naj olajšuje in ne ovira mednarodno trgovino. Do sedaj je veljalo prepričanje, da standardizacijski organi niso in ne morejo biti predmet sodnega nadzora, vendar je sodba Sodišča EU v zadevi Fra.bo to spremenila. Zadeva Fra.bo je pomembna ne toliko zaradi izida (ne glede na to, ali se standardizacijske organe šteje kot kolektivne subjekte (generalna pravobranilka) ali kot kvazi zakonske subjekte (Sodišče EU), ekonomskih svoboščin ni mogoče obiti) ampak zaradi posledic uporabe svoboščin na proces standardizacije na splošno. Primer jasno kaže, da se ni mogoče izogniti obveznostim, ki jih določa Pogodba, z izbiro javnega ali zasebnega statusa. Kar šteje, je de facto moč subjekta, da sprejme regulativne odločitve, ki lahko vplivajo na notranji trg. S tem, ko se je Sodišče EU osredotočalo na »kvazi« zakonski značaj certifikacijskega organa, se je sicer izognilo izrecnemu odgovoru na vprašanje, ali in v kakšnem obsegu lahko zasebni subjekti postanejo naslovniki pogodbenih obveznosti in ali jim je dovoljeno upravičiti omejitve trgovini, ki izvirajo iz njihovega določanja standardov. Vendar pa je kljub temu mogoče zaključiti, da ima 34. člen PDEU horizontalni neposredni učinek. To pa pomeni, da standardizacijski organi s sprejetjem standardov in certificiranjem proizvodov ne morejo več določati, katerim proizvodom bo omogočen dostop do trga, saj morajo pri določanju nacionalnih tehničnih standardov spoštovati obveznosti, ki izhajajo iz določb prostega pretoka blaga.
Ključne besede: Standardi, standardizacija proizvodov, standardizacijski organi, prost pretok blaga, horizontalni neposredni učinek 34. člena PDEU, sodni nadzor
Objavljeno: 25.03.2016; Ogledov: 797; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici