| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 144
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
62.
Ekonomska učinkovitost notranjega trga EU
Janja Hojnik, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Proces regionalne ekonomske integracije v Evropi je v zadnjih desetletjih zaznamovalo širjenje v različne dimenzije, tako vsebinsko kot geografsko. Pri tem je tržna integracija EU predstavljena kot sredstvo za povečanje blaginje. Prispevek presoja ekonomski učinek notranjega trga EU - tj. povrh alternativnih oblik tržne integracije, ki obstajajo tudi v gospodarskih odnosih s tretjimi državami. Avtorica v prispevku ugotavlja, da je notranji trg EU dosegel najvišji ekonomski učinek pri tujih neposrednih naložbah; ekonomski učinek prostega pretoka blaga je primerljiv s tujimi neposrednimi naložbami, medtem ko je ekonomski učinek pretoka storitev nižji, vendar ima znatni potencial za povečanje. Ekonomski učinek svobode gibanja delavcev zaradi majhnega obsega migracijskih tokov med državami članicami EU v prispevku ni obravnavan.
Ključne besede: konkurenčno pravo, relevantni trgi, povpraševanje, ponudbe, SSNIP testi, celofanske napake, cenovne korelacije
Objavljeno: 23.07.2018; Ogledov: 142; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (228,13 KB)

63.
64.
65.
Prenos pravila de minimis iz konkurenčnega prava na področje svoboščin notranjega trga EU
Janja Hojnik, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek raziskuje značilnosti in funkcijo pravila de minimis, njegovo obstoječo uporabo v okviru konkurenčnega prava EU in na področju javnega naročanja, nato pa presoja uporabo tega pravila na področju ekonomskih svoboščin notranjega trga. Izpostavlja tako primere, iz katerih izhaja, da pravilo de minimis ni združljivo z notranjim trgom, kot naraščajočo množico odločitev Sodišča EU, iz katerih izhaja ravno nasprotno. Na tej osnovi prispevek na osnovi teoretičnih komentarjev tega pravila diskutira o prednostih in slabostih potencialne uvedbe tega pravila na področje notranjega trga. Avtorica zaključuje, da okviru notranjega trga EU pravilo de minimis povečuje avtonomijo nacionalnih oblasti in tako krepi demokratičnost odločanja v EU kot sistema večstopenjskega vladanja. Preko tega pravila namreč državne članice ohranijo pristojnosti na področju tržnega prava, kar zadeva pravila, ki formalno ne diskriminirajo med domačim in uvoženim blagom, osebami in storitvami, katerih namen ni urejati trgovine z drugimi državami članicami in katerih omejujoči učinki na delovanje notranjega trga so preveč nedoločljivi in posredni, da bi lahko obveznost iz te zakonodaje predstavljala kršitev PDEU.
Ključne besede: pravilo de minimis, notranji trg, EU, Evropska unija, subsidiarnost, avtonomija, konkurenca
Objavljeno: 01.08.2018; Ogledov: 92; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (318,61 KB)

66.
Uvodnik
Janja Hojnik, 2013, predgovor, spremna beseda

Ključne besede: evropsko pravo, konkurenca, konkurenčno pravo EU
Objavljeno: 01.08.2018; Ogledov: 100; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (178,79 KB)

67.
68.
Ustavni pomen tržne zakonodaje EU
Janja Hojnik, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Na tržnem področju, ki velja za temelj evropske integracije, države članice že zelo težko ohranjajo status subjekta, ki je pristojen sprejemati ekonomsko- politične odločitve, in tako vse bolj izgubljajo svojo vlogo pri urejanju tržnih vprašanj. Avtorica izpostavlja, da je razmejevanje med negativno in pozitivno integracijo ter njuna preslikava na decentralistični oz. centralistični pristop k notranjemu trgu zgolj načelne teoretične narave. Kot to potrjuje sodna praksa Sodišča EU, lahko namreč tudi na temelju negativne integracije države članice izgubijo obsežen obseg avtonomije. Po drugi strani pa harmonizacija kot protagonist pozitivne integracije nujno ne izključuje pristojnosti držav članic na področju trga. Avtorica ugotavlja, da je trg EU vse bolj intenzivno urejen s strani centralnih oblasti. Vendar pa pri tem ne gre za preprosto reregulacijo – prenos urejanja z nacionalne ravni na raven EU, ampak gre za zmes državnega in unijskega urejanja. Sodobne tehnike urejanja, katerih cilj je kombinirati prednosti centralizacije z ohranjanjem lokalne avtonomije – minimalna harmonizacija, nov pristop in odprta metoda usklajevanja – predstavljajo mešanico centraliziranega in decentraliziranega urejanja trga, pri čemer vključujejo široko skupino akterjev, tako iz javnega kot tudi zasebnega sektorja.
Ključne besede: notranji trg EU, centralizacija, decentralizacija, negativna integracija, pozitivna integracija, harmonizacija
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 119; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (385,41 KB)

69.
Nacionalni jeziki v EU
Janja Hojnik, 2018, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka je prikazati, kako pravo EU, zlasti preko sodne prakse Sodišča EU, rešuje primere konflikta med enotnim trgom EU, ki predstavlja temeljno načelo prava EU, in prizadevanji držav članic po ohranitvi različnih jezikov, ki predstavljajo oviro za delovanje enotnega trga. Izpostavljen je zlasti vpliv tržnega prava EU na uporabo jezika pri prodaji blaga (bodisi v smislu oznak na proizvodih na trgovskih policah bodisi pri oglaševanju tega blaga v trgovinah in v medijih). Predstavljena je problematika zahtev po znanju jezika v okviru svobode gibanja delavcev, vključno s problematiko uporabe izvirnega imena v drugih državah članicah EU. Izpostavljena je tudi problematika vpliva skupne valute na jezikovno raznolikost držav članic. Utemeljevanje je podprto z uporabo uveljavljenih metod pravne znanosti.
Ključne besede: večjezičnost, notranji trg, EU, pretok blaga, državljani EU, osebno ime, evro
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 272; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (535,03 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

70.
Varstvo osebnih podatkov v ezdravju
Lara Knapić, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava eZdravje s pravnega vidika, s poudarkom na varovanju osebnih podatkov. Opredeljen je pojem eZdravje ter njegove prednosti in pomanjkljivosti. Glavna tema diplomske naloge je varstvo osebnih podatkov v eZdravju, njegova pravna ureditev na mednarodni in nacionalni ravni, ter pravna ureditev v Evropski uniji (v nadaljevanju EU). Diplomska naloga temelji na Zakonu o varstvu osebnih podatkov, Zakonu o pacientovih pravicah in aktih EU, ki zavezujejo našo državo. Na področju pravne ureditve varstva osebnih podatkov v EU so pomembne predvsem uredbe in direktive, upoštevajo pa se tudi drugi dokumenti institucij EU. Prav tako je potrebno pri varovanju osebnih podatkov spoštovati deklaracije in mednarodne pogodbe. V diplomski nalogi ugotavljam, da vsakodnevno prihaja do nezakonitih in nepooblaščenih vpogledov v zdravstveno dokumentacijo. Osebni podatki o zdravstvenem stanju namreč spadajo med občutljive osebne podatke, zato je še posebej potrebno njihovo varstvo. Prav tako je bistvena seznanitev pacienta z lastno zdravstveno dokumentacijo, ki je ena izmed njegovih temeljnih pravic. Pomembno področje predstavlja tudi posredovanje osebnih podatkov pacienta, ki je še posebej ogroženo. V primeru kršitev varstva osebnih podatkov ima posameznik na voljo kazenskopravno ali civilnopravno varstvo pri pristojnih organih.
Ključne besede: eZdravje, eHealth, varstvo osebnih podatkov, pacientove pravice, lastništvo podatkov, posredovanje osebnih podatkov pacienta, seznanitev pacienta z njegovo zdravstveno dokumentacijo, kršitve varstva osebnih podatkov
Objavljeno: 23.05.2019; Ogledov: 399; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (695,73 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici