| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 144
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
UPORABA NAČEL NOTRANJEGA TRGA EVROPSKE UNIJE ZA PROMET Z OROŽJEM
Ciril Repnik, 2012, diplomsko delo

Opis: V naravi orožja je, da gre za izrazito problematično tematiko, ki terja restriktiven pristop pri urejanju zakonodaje. Tudi na tem področju načelo zakonitosti zahteva, da so državni organi pri svojem odločanju strogo vezani na ustavo in druge predpise. Upravni organ zasleduje javni interes v smeri, ki jo nakaže že zakonodajalec. Vprašanja v zvezi z orožjem niso samo stvar zgodovine. Strelno orožje je vedno bolj aktualna tema, v zadnjem času pa dobiva tudi možne politične razsežnosti. Z vstopom v Evropsko unijo in druge integracije je Republika Slovenija podvržena pravnemu redu Evropske unije, ki v zvezi s strelnim orožjem postavlja dodatne zahteve. Poleg problemov, ki se nanašajo na veljavno zakonsko ureditev orožnega prava, kot je nabava, nošenje in trgovina, se pojavlja tudi problematika, ki je povezana z ilegalno posestjo strelnega orožja. S svetovno globalizacijo in pojavom internetne trgovine pa je postalo posebej problematično področje deaktiviranega strelnega orožja, ki zaradi pasivnosti uradnih organov omogoča posameznikom, nagnjenim k kršitvam javnega reda oziroma javne varnosti ter kriminalnim družbam, nakup takega strelnega orožja in njegovo ponovno usposobitev brez ustreznega nadzora. Temu problemu se ni mogoče izogniti niti na notranjem trgu Evropske unije, kjer tovrstno blago potuje iz ene države članice v drugo brez ustreznega nadzora in zagotavljanja sledljivosti, tako kot to velja za registrirano delujoče strelno orožje.
Ključne besede: Ključne besede: Evropska unija, prost pretok blaga, orožje, strelno orožje, deaktivirano orožje, zloraba.
Objavljeno: 30.05.2012; Ogledov: 1270; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (2,50 MB)

22.
IZGON DRŽAVLJANA EVROPSKE UNIJE KOT DOPUSTNA OMEJITEV PRAVICE DO PROSTEGA PRETOKA OSEB IZ RAZLOGOV JAVNEGA REDA IN JAVNE VARNOSTI
Franci Saje, 2011, diplomsko delo

Opis: Od vstopa Republike Slovenije v Evropsko unijo se policija in sodišča v praksi pogosto srečujejo s primeri obravnave tujcev - državljanov Evropske unije kot storilcev različnih kaznivih dejanj in prekrškov. Navedeni tujci že po pravu Evropske unije, kot tudi po slovenskem pravu, uživajo posebne pravice, med njimi tudi pravico do prostega pretoka oseb. Kot antipod, pravo EU državam članicam dovoljuje omejene posege v navedeno pravico, predvsem iz razlogov varovanja javnega reda in javne varnosti, pri čemer postavlja tudi natančne pogoje, ki dopuščajo njihovo uporabo. S temi ukrepi države članice zagotavljajo varnost svojih državljanov in varnost lastne ustavne ureditve. Diplomska naloga je vsebinsko razdeljena na tri sklope. V prvem sklopu je predstavljena problematika trenda kršitev s področja prekrškovnega prava, na katerega je vplival vstop Republike Slovenije in drugih novih držav članic v Evropsko unijo, predstavljeni pa so tudi ukrepi izgona tujca iz države. V drugem sklopu je obravnavana »evropska ureditev« pravice do prostega pretoka oseb, z nekaterimi primeri sodne prakse Sodišča Evropske unije, predstavljena pa je tudi direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES kot relevantna evropska zakonodaja s tega področja. Tretji sklop pojasnjuje ureditev instituta izgona tujca v nacionalnem prekrškovnem in kazenskem pravu, s poudarkom na posebnostih ureditve prekrškovnega prava.
Ključne besede: državljanstvo Evropske unije, prost pretok oseb, izgon tujca, tujec, javni red, javna varnost
Objavljeno: 22.09.2011; Ogledov: 1661; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (367,11 KB)

23.
LIBERALIZACIJA TRGA POŠTNIH STORITEV V EVROPSKI UNIJI
Mateja Rajšp, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava liberalizacijo trga poštnih storitev v Evropski uniji (v nadaljevanju EU). Poštne storitve zajemajo komunikacijo, oglaševanje in prevoz ter so zato z drugimi prevoznimi, logisticnimi in komunikacijskimi storitvami kljucna panoga za gospodarstvo EU. Poštni sektor je pomemben tudi z vidika zaposlovanja, saj naj bi bilo v njem neposredno ali posredno zaposlenih okoli pet milijonov ljudi. Reforma trga poštnih storitev v EU, ki se je zacela leta 1992 z objavo Zelene knjige o razvoju enotnega trga za poštne storitve, je pomembno vplivala na opravljanje poštnih storitev in na poštni sektor. Tako so že leta 1997 v Evropskem parlamentu in Svetu sprejeli prvo Poštno direktivo, Direktivo 97/67/ES. Omenjena direktiva je prinesla mnogo sprememb, predvsem glede univerzalne poštne storitve, kakovosti storitev in usklajevanja tehnicnih standardov, usklajevanja rezerviranih storitev, dolocanja pristojnosti in obsega državnih regulativnih organov ter tarifnih nacel in racunovodskih izkazov. Poštni direktivi sta sledili še dve njeni razlicici, in sicer Direktiva 2002/39/ES in Direktiva 2008/6/ES. Slednja je dolocila popolno odprtje trga poštnih storitev v vecini držav clanic s 1. januarjem 2011, nekaterim pa omogocila podaljšan rok za popolno odprtje trga do 31. decembra 2012. Direktiva 2008/6/ES je prav tako ukinila možnost financiranja izvajanja univerzalne poštne storitve s pomocjo rezerviranega podrocja. Popolna liberalizacija trga poštnih storitev v EU pa vendarle ne pomeni konca vseh težav, s katerimi se srecujejo evropski poštni operaterji. Najvecjo težavo operaterjem predstavlja mocna konkurenca elektronskih komunikacij, ki v zadnjem obdobju obcutno zmanjšuje kolicino poslanih pisemskih pošiljk. To pa je le ena izmed težav, s katero se srecujejo. S kakšnimi negativnimi ucinki Direktive 2008/6/ES se bodo v prihodnosti še srecevali, lahko tako samo predvidevamo.
Ključne besede: Kljucne besede: Evropska unija, liberalizacija, notranji trg, poštni sektor, Poštna direktiva, univerzalna poštna storitev, Direktiva 2002/39/ES, Direktiva 2008/6/ES
Objavljeno: 30.09.2011; Ogledov: 2097; Prenosov: 301
.pdf Celotno besedilo (512,35 KB)

24.
HORIZONTALNI NEPOSREDNI UČINEK DOLOČB DIREKTIV, KI IZVAJAJO SPLOŠNA NAČELA PRAVA EU
Maja Kovačič, 2011, diplomsko delo

Opis: Neposredni učinek je kot doktrina sodnega varstva eden ključnih elementov za zagotavljanje učinkovitosti prava EU. Učinkovitost prava je zagotovljena zlasti takrat, ko imajo posamezniki možnost, da uveljavljajo pravice, ki jim jih zagotavlja pravo EU in takrat, ko so njihove pravice v primeru kršitev tudi zaščitene. Bistvo izgrajenega sistema varstva pravic, ki jih daje pravo EU, pa je ravno v tem, da je posameznikom omogočeno neposredno sklicevanje na norme prava EU. Neposredni učinek tako omogoča izvrševanje prava EU s strani številnih nacionalnih sodišč in upravnih organov po vsej Evropski uniji in na ta način zagotavlja potrebno učinkovitost. Medtem ko je področje neposrednega učinka že dolga leta jasno urejeno na ravni ustanovitvenih Pogodb in uredb, je na ravni direktiv zlasti kar zadeva horizontalni neposredni učinek zadeva kompleksnejša. Dolgoletna sodna praksa je namreč uveljavila prepoved horizontalnega neposrednega učinka direktiv. To pravilo je veljalo vse do leta 2010, ko je bila s strani Sodišča izdana sodba v zadevi Kücükdevci, za katero se zdi, da pomeni velik korak v smeri priznanja horizontalnega neposrednega učinka tudi na področju direktiv. Novo pravilo se namreč glasi, da direktive, ki izvajajo splošna načela prava EU, lahko ustvarjajo učinke tudi v razmerjih med posamezniki. Pričujoče diplomsko delo tako v veliki meri obravnava problematiko horizontalnega neposrednega učinka direktiv in se zlasti osredotoča na kontroverzno sodbo Sodišča v zadevi Kücükdeveci. V zvezi z omenjeno sodbo je obravnavano predvsem vprašanje njenega pomena in posledic, ki jih bo imela v prihodnosti. Za lažje razumevanje celotne tematike pa je v diplomskem delu razložena tudi teorija s področja doktrine neposrednega učinka na splošno, njen razvoj in teorija s področja splošnih pravnih načel.
Ključne besede: neposredni učinek, horizontalni neposredni učinek določb direktiv, zadeva Kücükdeveci, splošna pravna načela, načelo prepovedi diskriminacije na podlagi starosti, lojalna razlaga, odškodninska odgovornost države
Objavljeno: 30.09.2011; Ogledov: 4834; Prenosov: 1116
.pdf Celotno besedilo (643,21 KB)

25.
RAZVOJ, SEDANJOST IN PRIHODNOST SCHENGENSKEGA PRAVNEGA REDA
Boštjan Kosmač, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavam tako imenovani Schengenski proces od njegovega začetka leta 1985 pa vse do danes. Poudarek je na stanju v letu 2011, problemih in prihodnosti.
Ključne besede: Schengen, Schengenski sporazum, konvencija, Schengenski informacijski sistem, Amsterdamska pogodba in protokol, uredbe, širitev schengenskega prostora, priseljevanje, leto 2011, arabska pomlad, ukrepi posameznih držav članic.
Objavljeno: 20.03.2012; Ogledov: 1451; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (374,46 KB)

26.
PROMOCIJA DOMAČIH PROIZVODOV IN NOTRANJI TRG EU
Nuša Bedrač, 2012, diplomsko delo

Opis: Prost pretok blaga je ena od štirih temeljnih svoboščin in predstavlja temelj notranjega trga z izjemnim pomenom za pravne in fizične osebe – uvoznike, izvoznike in potrošnike. Da bi lahko zagotovili prost pretok blaga, je bilo potrebno odstraniti vrsto ovir. Ovire prostemu pretoku blaga pa se ponovno v večjem obsegu pojavljajo v obdobju gospodarske krize, ko države članice na ta način poskušajo zaščititi domače gospodarstvo. Takšno oviro predstavljajo tudi kampanje, ki spodbujajo nakup nacionalnih proizvodov v primerjavi z uvoženimi izdelki. Najodmevnejši promocijski akciji domačih proizvodov v Sloveniji sta »Kupujem slovensko«, ki jo vodi Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij (ZKŽP), ter »Kupujmo domače« pod okriljem Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS). Promocijo kmetijskih proizvodov v Sloveniji ureja Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov sprejet marca lani. V svoji diplomski nalogi proučujem promocije domačih proizvodov v luči pravil o notranjem trgu EU. Najprej na splošno opišem nacionalne promocije domačih proizvodov, razloge za njihov nastanek in značilnosti. V nadaljevanju predstavim izvajanje promocij v določenih državah članicah EU in Hrvaški, kot kandidatki za vstop v EU. Osrednjo temo diplomske naloge začnem s predstavitvijo kampanj za promocijo slovenskih izdelkov in Zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov. Za lažje razumevanje spornih vidikov Zakona o promociji in promocijskih akciji, Zbornice kmetijsko živilskih podjetij in Kmetijsko gozdarske zbornice, v tretjem poglavju predstavim pravila notranjega trga, ki jih utegne tovrstna promocija kršiti. V zadnjem poglavju še na kratko predstavim promocije proizvodov na ravni EU, ki se lahko izvajajo tako na notranjem trgu EU kot v državah nečlanicah.
Ključne besede: Notranji trg EU, prost pretok blaga, nacionalne kampanje, Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov, promocije proizvodov na ravni EU.
Objavljeno: 15.03.2012; Ogledov: 1985; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (430,04 KB)

27.
RAZMERJE MED SODIŠČEM EVROPSKE UNIJE IN EVROPSKIM SODIŠČEM ZA ČLOVEKOVE PRAVICE
Avguštin Maučec, 2012, diplomsko delo

Opis: Evropska skupnost za premog in jeklo je bila ob svojem nastanku zasnovana kot gospodarska povezava. Države članice so del svoje suverenosti prenesle na skupno organizacijo v upanju, da bodo od tega dobile ugodne učinke za svoje gospodarstvo. Na začetku je to bilo področje industrije premoga in jekla, pozneje pa tudi številne druge panoge, predvsem v gospodarstvu. Takrat človekove pravice niso spadale med dejavnosti, za katera bi države članice prenesle svojo suverenost na Skupnost. Zaradi tega je Sodišče Evropskih skupnosti v začetku zavračalo obravnavanje zadev, ki so se nanašale na varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pozneje pa je oralo ledino na tem področju z izvirno interpretacijo, ko je reklo, da so človekove pravice del skupne ustavne tradicije držav članic in da jih Sodišče Evropskih skupnosti mora upoštevati kot splošna pravna načela, kljub temu, da Pogodbe ne vsebujejo konkret-nih določil o tem. Danes je Evropska unija integracija, ki vse močneje prodira v vse pore našega življenja. S potekom časa dobiva tudi vse več oblik državne, oziroma naddržavne povezave. Zato se danes zdi nekako samoumevno, da pod svoje okrilje jemlje tudi varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Izjemno neprimerno bi bilo, če bi bila Evropska unija edina skoraj državna povezava na območju stare celine, ki varo-vanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ne bi podredila zunanjemu nadzoru Evropskega sodišča za človekove pravice. Odločilen korak je naredila z Lizbonsko pogodbo, kjer v členu 6 Pogodbe o Evropski uniji določa, da ima Listina Evropske unije o temeljnih pravicah enako prav-no veljavo kot Pogodbi ter da Unija pristopi k Evropski konvenciji o varstvu človeko-vih pravic in temeljnih svoboščin in da so temeljne pravice, kakor jih zagotavlja Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in kakor izhajajo iz skupnega ustavnega izročila držav članic, kot splošna pravna načela del primarnega prava Evropske unije. Na drugi strani so tudi članice Sveta Evrope sprejele protokol št. 14 k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki poleg drugih spre-memb v 17. členu določa, da Evropska unija lahko pristopi h Konvenciji. Zdi se, da so največje pravne ovire za pristop Evropske unije h Konvenciji odpra-vljene. Nekaj odločitev o tem, kako se bo glasovalo, način zastopanja Unije v organih Konvencije in Sveta Evrope postajajo vedno bolj tehnična vprašanja, najtežji pravno teoretični odgovori so že na mizi. Zakaj torej Unija še ni polnopravna članica Evropske konvencije o varstvu člove-kovih pravic in temeljnih svoboščin? Moje trdno prepričanje je, da odgovor na to vprašanje presega domet pravne stroke. Odgovor na to vprašanje bomo morali pois-kati na področju mednarodne politike. Moj odgovor na zastavljeno vprašanje se gla-si: Za obe, tako za Evropsko unijo, kakor tudi za Svet Evrope, bo boljše, če Unija pristopi danes, kakor pa, da bi čakala na jutri.
Ključne besede: Evropska skupnost za premog in jeklo, človekove pravice in temeljne svoboščine, suverenost, Skupnost, Sodišče Evropskih skupnosti, ustavne tradicije držav članic, splošna pravna načela, Evropska unija, naddržavna povezava, Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Svet Evrope.
Objavljeno: 14.12.2012; Ogledov: 2250; Prenosov: 421
.pdf Celotno besedilo (388,28 KB)

28.
Current Slovene system of employee representation
Janja Hojnik, 2004, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: delavci, delavsko soupravljanje, management, Slovenija
Objavljeno: 05.06.2012; Ogledov: 1315; Prenosov: 27
URL Povezava na celotno besedilo

29.
First steps towards implementation of the SE statute in Slovenia
Janja Hojnik, 2004, elaborat, predštudija, študija

Objavljeno: 05.06.2012; Ogledov: 871; Prenosov: 18
URL Povezava na celotno besedilo

30.
The European economic interest grouping in Slovenia
Janja Hojnik, 2005, pregledni znanstveni članek

Ključne besede: z, mednarodne ekonomske integracije, mednarodno gospodarstvo, Evropska unija
Objavljeno: 05.06.2012; Ogledov: 1647; Prenosov: 9
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici