1. Dravčani : Zgodovina Dravcev in njenih prebivalcevJanja Hojnik, 2025 Ključne besede: Haloze, Dravci, Borl, Zavrč, zemljiški gospodje, podložniki, svobodni kmetje, pravosodje, šolstvo, umrljivost, vojne
Objavljeno v DKUM: 03.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
 Celotno besedilo (195,62 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Uvod v pravo digitalnega enotnega trga in pravni vidiki servitizacije v EU : študijsko gradivoJanja Hojnik, 2025, učbenik za višje in visoke šole Opis: Evropska unija posodablja industrijsko strategijo za krepitev konkurenčnosti in tehnološke neodvisnosti. Ključna pri tem je vzpostavitev enotnega digitalnega trga, ki omogoča boljši dostop do digitalnih storitev, spodbuja inovacije in krepi odpornost evropske industrije na globalnem trgu. Digitalna preobrazba podpira razvoj umetne inteligence, kvantnega računalništva in naprednih komunikacij, kar je bistveno za gospodarsko rast in strateško avtonomijo EU. Gradivo obravnava dva tematska sklopa. Prvi del analizira zakonodajne stebre digitalnega trga, vključno z Aktom o digitalnih storitvah, Aktom o digitalnih trgih in GDPR. Posebna pozornost je namenjena preprečevanju geoblokade, varstvu potrošnikov in regulaciji platform. Obravnava tudi vprašanja kibernetske varnosti, umetne inteligence in avtorskega prava. Drugi del se osredotoča na servitizacijo, proces, kjer podjetja prehajajo od prodaje izdelkov k storitvenim rešitvam za povečanje dodane vrednosti in trajnostni razvoj. Zaključek vključuje vprašanja za analitično razpravo o vplivu digitalnega trga na pravno in ekonomsko ureditev v EU.
Ključne besede: digitalni enotni trg, Evropska unija, pravo, storitve, platforme, servitizacija, nove tehnologije, podatki
Objavljeno v DKUM: 11.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (3,58 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Upravljanje in regulacija podatkov v pravu EU: analiza Akta o podatkih : magistrsko deloGal Pastirk, 2024, magistrsko delo Opis: Razvoj digitalnih tehnologij ima odločilen vpliv na razvoj družbe in prava. Pomen podatkov se je z uvedbo interneta stvari, velikih podatkov, umetne inteligence in drugih naprednih tehnologij, še znatno povečal. Vse boljši sistemi za upravljanje in analizo so podatkom dodali ogromno ekonomsko in družbeno vrednost. Internet stvari pri tem igra pomembno vlogo, saj omogoča povezljivost digitalnih naprav preko senzorjev, kar ustvarja spet nove količine podatkov.
Mnoge svetovne velesile so prepoznale potencial digitalnih tehnologij in podatkov ter ga s pridom izkoriščajo. Tega potenciala se zaveda tudi EU, ki pospešuje digitalizacijo, saj jo prepoznava kot odločilno pri ustvarjanju novih priložnosti za inovacije, gospodarsko rast in ohranjanje konkurenčnosti na svetovnem trgu.
Akt o podatkih je del širše regulativne ureditve, ki ga je EU zasnovala za doseganje ciljev, kot so krepitev podatkovnega gospodarstva, digitalizacije in sistemov umetne inteligence, z namenom vzpostavitve digitalne suverenosti.
Akt o podatkih je bil sprejet z namenom krepitve notranjega trga s podatki, saj želi spodbuditi več podatkov za inovacije in konkurenco. Vzpostavlja bolj pošten način delitve podatkov, ki nastajajo z uporabo naprav interneta stvari in določa nove pravice do dostopa in deljenja podatkov za uporabnike teh naprav. Hkrati vzpostavlja pravni okvir za sklepanje novih pogodb med imetniki podatkov in uporabniki, kar slednjim omogoča pravičen dostop do podatkov. Obseg Akta o podatkih ureja tako osebne kot neosebne podatke.
V magistrskem delu ugotavljam, da je bilo upravljanje podatkov zaradi pomanjkljive zakonodaje na določenih področjih oteženo. Zaradi številnih izzivov se evropsko pravo o podatkih nenehno širi in razvija. Akt o podatkih in drugi regulatorni predpisi predstavljajo pomemben prispevek k boljšemu upravljanju s podatki. Vzpostavljen je bil nov sistem, ki prispeva k bolj pošteni delitvi podatkov med deležniki. Kljub temu obstajajo pomisleki o tem, kako učinkovito bodo novi mehanizmi lahko pripomogli k uresničitvi vseh začrtanih ciljev.
Magistrsko delo obravnava vlogo podatkov in interneta stvari v sodobni družbi, razvoj upravljanja podatkov v EU ter se osredotoča na nekatere ključne vidike Akta o podatkih.
Ključne besede: upravljanje podatkov, internet stvari, povezani izdelki in storitve, neosebni podatki, Evropska strategija za podatke, deljenje podatkov, imetnik podatkov, uporabnik.
Objavljeno v DKUM: 20.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 38
Celotno besedilo (1,13 MB) |
4. Digitalne platforme : Pravni in ekonomski izzivi2024 Opis: Digitalne platforme so močno vpletene v različne družbene dejavnosti, zaradi česar so postale središče razprav o številnih pravnih vprašanjih, ki so z njihovim delovanjem povezana. Publikacija obravnava številne pravne in ekonomske izzive, s katerimi se soočajo deležniki na digitalnem trgu, pri čemer posebno pozornost posveča največjim digitalnim platformam oziroma njihovim upravljavcem, t. i. digitalnim vratarjem. Ukvarja se s konceptom vratarjev in zahtevami interoperabilnosti po Aktu o digitalnih trgih ter širših pravnih in ekonomskih posledicah tega, s položajem velikih jezikovnih modelov in storitev, povezanih z generativno umetno inteligenco, in vplivu digitalnih platform na izobraževanje. Nadalje analizira pomanjkljivosti upravljanja politike varstva konkurence na digitalnih trgih s pravnega, upravljavskega in informacijskega vidika ter obravnava paradoks zasebnosti glede ravnotežja med digitalnim udobjem in varstvom pravice do zasebnosti. Poseben poudarek je namenjen tudi izzivom na področju prava intelektualne lastnine, kjer se izpostavlja njihova odgovornost zaradi kršitev avtorskih pravic in znamk.
Ključne besede: digitalne platforme, vratarji, digitalni trg, Akt o digitalnih trgih, konkurenca, avtorska pravica, znamka
Objavljeno v DKUM: 22.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 93
Celotno besedilo (7,60 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Čezmejna prekinitev neželene nosečnosti v EU : magistrsko deloNika Simonič, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava čezmejno prekinitev neželene nosečnosti v Evropski uniji. Problem, ki ga naloga naslavlja, je raznolikost nacionalnih zakonodaj glede splava v državah članicah EU in vpliv pravice do prostega gibanja ter dostopa do čezmejnih zdravstvenih storitev na pravico splava. Medtem ko so nekatere države članice splav v celoti legalizirale in omogočajo širok dostop do storitev splava, so druge države članice uvedle stroge omejitve ali pa splav celo prepovedale, razen v izjemnih okoliščinah. Ta raznolikost je posledica različnih zgodovinskih, kulturnih, verskih in političnih dejavnikov, ki vplivajo na nacionalno zakonodajo držav članic. Cilj naloge je preučiti pravne vidike čezmejnega dostopa do splava in ugotoviti, kako pravice, kot so prosto gibanje oseb, prost pretok storitev ter dostop do zdravstvenih storitev, v EU vplivajo na dostop do splava. Naloga se osredotoča na države z omejevalno zakonodajo, kot sta Malta in Poljska, podrobneje pa obravnava tudi nekatere države članice z liberalno zakonodajo, in sicer Slovenijo, Hrvaško, Nizozemsko ter Nemčijo. Naloga poseben poudarek daje regulaciji dostopa do čezmejne prekinitve neželene nosečnosti v okviru primarnega prava EU, splošnih pravnih načel, direktiv, resolucij in drugih pobud civilne družbe na področju splava. Glavne ugotovitve kažejo, da različnost pravnih režimov med državami članicami vodi v neenakosti glede dostopa do splava, kar postavlja ženske, ki prihajajo iz držav z omejevalno zakonodajo, v neenakopraven položaj. Države z omejevalno zakonodajo pogosto ovirajo dostop žensk do splava, zaradi česar se te zatekajo k potovanju v države z liberalnejšo zakonodajo. Naloga poudarja potrebo po usklajenih rešitvah na ravni EU, ki bi zagotovile enak dostop do reproduktivnih pravic za vse ženske, ne glede na državo članico, iz katere prihajajo.
Ključne besede: splav, reproduktivne pravice, pravice žensk, restriktivna zakonodaja, liberalna zakonodaja, diskriminacija, prosto gibanje
Objavljeno v DKUM: 04.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 77
Celotno besedilo (723,69 KB) |
6. Študijsko gradivo pri predmetu Pravni sistem in institucije EU : zbirka vajJanja Hojnik, Živa Šuta, Petra Weingerl, 2024, učbenik za višje in visoke šole Opis: Zbirka vaj je namenjena študentom prve stopnje bolonjskega študija prava pri predmetu Pravni sistem in institucije EU na Pravni fakulteti v Mariboru, ki se prvič srečajo s študijem prava EU. Snov se v zbirki prične obravnavati s pregledom zgodovinskega razvoja EU in njenega prava ter nadaljuje s poudarkom na delu institucij EU, pri čemer poglavja sledijo teku akta EU, od vprašanja pristojnosti (institucij) EU za sprejem akta in institucionalne zgradbe EU do zakonodajnih oz. nezakonodajnih postopkov ter pravnega učinkovanja tega akta. Sledijo še naloge v zvezi z uveljavljanjem prava EU pred Sodiščem EU in nacionalnimi sodišči in v zvezi z Listino EU o temeljnih pravicah. Poglavje na koncu gradiva je namenjeno izbranim vprašanjem prava EU, in sicer vladavini prava EU in zunanjemu delovanju EU. Znanje se v gradivu preverja s pomočjo teoretičnih vprašanj, iztočnic za diskusijo in praktičnih primerov.
Ključne besede: pravo EU, institucije EU, temeljna načela, sodni sistem, temeljne pravice, vladavina prava, zunanje delovanje EU
Objavljeno v DKUM: 15.02.2024; Ogledov: 535; Prenosov: 131
Celotno besedilo (6,66 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Regulatory Aspects of Servitisation : Study Materials for Global Law CourseJanja Hojnik, 2024 Opis: This course material was prepared as a support for a lectures series under Global Law Programme organised by the Catholic University Leuven (Belgium), Faculty of Law and Criminology. The course dealt with EU regulatory challenges arising from the servitisation of manufacturing and the related sustainability and digitalisation process in the EU economy. Servitisation is a complex interdisciplinary concept that essentially stands for bringing together products and services. Servitization as an economic megatrend reflects consumers’ oriented business models, offering not just products to the buyers, but solutions to their problems. This solution offering is enhanced by digitalisation of the economy that makes the relationship between product-service providers and their customers easier to maintain due to various mechanisms of distant communication and monitoring. Moreover, servitisation is at the centre of the endeavours to establish a more sustainable circular economy. Adding services to products can prolong their consumption time, decrease the amount of materials needed for certain effect and improve waste management. Increasingly, however, it is clear that servitisation is not just related to environmental sustainability, but social as well. These services often require people to be performed and digital applications tend to decrease their rights as workers to the benefit of the owners of these applications.
Ključne besede: servitisation, digitalisation, circular economy, sharing economy, platforms, extended producer's responsibility, ecodesign, consumer protection, EU
Objavljeno v DKUM: 01.02.2024; Ogledov: 403; Prenosov: 34
Celotno besedilo (3,04 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Akt o digitalnih storitvah v EU: zagotavljanje svobode govora proti grožnjam lažnih informacij : magistrsko deloIlona Osrajnik, 2023, magistrsko delo Opis: Uporabniki spletnih platform se v današnjem času za pridobitev novic večinoma zanašajo na družbena omrežja, vendar pa zaradi razvoja tehnologij vse težje razločujejo pristne in preverjene vsebine od vedno prepričljivejših dezinformacij. Zato je izrednega pomena učinkovita ureditev ukrepanja za zagotovitev varnega spletnega okolja. Tako je bila v magistrskem delu raziskan prispevek novega pravnega okvirja, Akta o digitalnih storitvah (v nadaljevanju ADS), pri zmanjševanju širjenja dezinformacij in morebitnih ovirah za zagotavljanje spoštovanja temeljne pravice do svobode izražanja. ADS se pretežno osredotoča na določitev ukrepov, potrebnih za boj proti nezakonitemu govoru, vendar pa ne vsebuje izrecnih določb za ukrepanje zoper dezinformacije. Tako je bil poudarek moje raziskave namenjen vprašanju, kakšne ukrepe ADS posredno nalaga ponudnikom posredniških storitev in spletnih platform v zvezi s škodljivimi vsebinami, s katerimi omejuje prekomerno poseganje v temeljne pravice uporabnikov. Ob upoštevanju naraščanja uporabe umetne inteligence za moderiranje vsebin uporabnikov je zato v magistrski nalogi obravnavana tudi tematika učinkovitosti uporabe algoritmov in drugih samodejnih orodij filtriranja pri prepoznavanju lažnih informacij in zmanjšanju njihovega širjenja.
V magistrskem delu ugotavljam, da trenutno ponudniki posredniških storitev in spletnih platform za ukrepanje zoper dezinformacije kot regulativne smernice upoštevajo neuradne zaveze, določene v Okrepljenem kodeksu ravnanja EU glede dezinformacij iz leta 2022 (v nadaljevanju Kodeks 2022). Kljub odsotnosti zavezujočih ukrepov za zajezitev širjenja dezinformacij v ADS so ukrepi, navedeni v tem kodeksu ravnanja, pridobili de facto zavezujočo naravo. Namreč za pravilno izpolnjevanje posameznih obveznosti ponudnikov ADS predvideva uporabo ukrepov, opredeljenih v kodeksih ravnanj. Tako zakonodajalec EU kljub koregulacijskem pristopu k preprečevanju negativnih učinkov dezinformacij do določene mere učinkovito vpliva na zagotavljanje spoštovanja pravice do svobode izražanja uporabnikov.
Pravni okvir za ravnanje spletnih ponudnikov, ki ga določa ADS, je nov pravni okvir, saj je v veljavo stopil šele konec leta 2022. Tako kot predhodna Direktiva o elektronskem poslovanju tudi ADS ne ureja izrecno postopanja v primeru dezinformacij. Zato je doprinos moje magistrske naloge namenjen predvsem opredelitvi učinkovitosti uporabe ukrepov ADS in drugih samoregulacijskih pristopov ponudnikov, kot je Kodeks 2022, pri zagotavljanju varstva pravice do svobode izražanja.
Ključne besede: digitalno okolje, ponudniki posredniških storitev, kodeks ravnanja, zaščita temeljnih pravic, moderiranje spletnih vsebin, umetna inteligenca in algoritmi
Objavljeno v DKUM: 25.01.2024; Ogledov: 326; Prenosov: 69
Celotno besedilo (3,75 MB) |
9. Temeljne pravice in izzivi digitalizacije : od pravne ureditve do prakse2023 Opis: Bliskovit razvoj digitalizacije vpliva na vsa področja našega življenja. Na ravni EU se v zadnjih letih že odvija široka etična in pravna razprava o umetni inteligenci, robotiki stvari, močnih komunikacijskih omrežjih in primernem regulativnem okvirju, ki mora spoštovati tudi temeljne pravice. O tem so leta 2020 v sklopu Študentskega inovativnega projekta za družbeno korist (ŠIPK) raziskovali na Pravni fakulteti UM skupaj s sodelovanjem partnerja iz negospodarstva, Zavoda PIP, in osmih študentov iz štirih fakultet Univerze v Mariboru, in sicer Pravne fakultete, Ekonomsko-poslovne fakultete, Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko in Filozofske fakultete. Namen projekta in pričujoče monografije je ozaveščati vse družbene deležnike o vplivu digitalizacije na družbena razmerja in pripraviti podlago za smernice za bodoče urejanje digitalizacije.
Ključne besede: digitalizacija, umetna inteligenca, etične dileme, pravna država, diskriminacija, varstvo zasebnosti
Objavljeno v DKUM: 19.12.2023; Ogledov: 500; Prenosov: 139
Celotno besedilo (6,29 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Nevropravice v pravu človekovih pravic : magistrsko deloAnamari Grušovnik, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko varstva človekovih pravic pred vplivi nevrotehnologije in nevrotehnoloških naprav ter v ospredje postavlja idejo o nevropravicah kot okviru (novih) človekovih pravic. Avtorica sprva obravnava možnosti, ki jih nevrotehnologija šele prinaša in možnosti, ki jih je nevrotehnologija že prinesla in s tem različne možne posege v možgane ter možgansko aktivnost posameznika. Slednje avtorica kritično ovrednoti in izpostavi točke, kjer se je družba že »opekla«, ko je moč nevrotehnologije spustila predaleč in s tem povzročila razmah novih etičnih in pravnih vprašanj. Skozi dodatno pojasnilo o trenutni razvitosti nevrotehnologije magistrsko delo izpostavi tako koristi kakor tudi etične dileme nevrotehnoloških odkritij ter pojasni problematiko, ki jo za pravo človekovih pravic predstavljata vzpon digitalizacije in nevrotehnologij. Pri tem avtorica izpostavi probleme s katerimi se (bo) človeštvo spopada(lo), jih kritično analizira in postavlja zametke temeljne družbene odgovornosti, z uvedbo katerih bi lahko razvoj omejili in ohranili le na mestih, kjer nam kot družbi zares koristi. Magistrsko delo predstavi idejo o nevropravicah kot okviru človekovih pravic, ki je namanjen zaščiti posameznikovih interesov v zvezi z naraščajočim vzponom nevrotehnologij. Avtorica skozi analizo mnenj pravnikov in teoretikov podrobneje opiše različne predloge nevropravic, pri čemer se avtorica opredeli tudi do ideje, da bi morda bila uvedba ene nove nevropravice, tj. pravice do kognitivne svobode oziroma duševne samoodločbe, dovolj. Prav tako pa se v magistrskem delu avtorica opredeli tudi do drugih v teoriji predlaganih rešitev v boju proti vplivi nevrotehnologij, ki bi lahko predstavljale potencialno zaščito. Pri tem avtorica osvetli rešitev, ki ideji nevropravicah stoji ostro nasproti in sicer avtorica predstavi možnosti širjenja obsega varstva in interpretacije obstoječih človekovih pravic tudi na posledice, ki jih prinaša uporaba invazivnih in neinvazivnih naprav nevrotehnologije. Magistrsko delo se skozi obravnavo dojemanja in razlage avtorjev iz različnih pravnih in nepravnih področji (primeroma, fiziologov, psihologov in medicincev) opredeli do možnosti širše intepretacije obstoječih pravic, pri čemer v ospredje postavi idejo o nevropravicah kot edini dovoljšni možnosti za zaščito pred vplivi nevrotehnologij.
Ključne besede: nevropravice, človekove pravice, možgani, nevrotehnologija, nevrotehnološke naprave, digitalizacija, etika, misel, konceptualna svoboda.
Objavljeno v DKUM: 15.11.2023; Ogledov: 522; Prenosov: 218
Celotno besedilo (1,10 MB) |
