1. Duhovščina kot politično nelojalni element : sodni pregoni v mariborskem okrožju med obema vojnamaJanja Hojnik, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Raziskava na podlagi sodnih spisov mariborskega okrožja iz obdobja med obema vojnama analizira vlogo katoliške duhovščine kot politično nelojalnega elementa v očeh oblasti Kraljevine SHS, pozneje Jugoslavije. Čeprav duhovniki formalno niso bili politični funkcionarji, so njihovi izjave in dejanja pogosto presegali okvir verskega oznanjevanja in bili razumljeni kot neposreden politični komentar. Kritike kralja, državnih praznikov in jugoslovanskega unitarizma, podpora dr. Antonu Korošcu v času njegovih napetih odnosov z beograjsko vlado, konflikti s Sokolom kot simbolom državne lojalnosti ter simpatije do prepovedanih Orlov so bile v sodnih spisih obravnavane kot izrazi politične nelojalnosti. Analiza kaže, da so bili duhovniki zaradi svoje moralne avtoritete in vpliva na vernike obravnavani strožje kot drugi izobraženci. Medtem ko so bile nepremišljene izjave laikov pogosto spregledane ali kaznovane mileje, so se podobne izjave duhovnikov obravnavale kot resna grožnja državni enotnosti. Sodna praksa je bila sicer ambivalentna – od zapornih kazni do pogojnih obsodb –, a je razkrivala trajno sumničavost režima do Cerkve kot potencialno opozicijske sile. Študija tako potrjuje tezo, da je bila duhovščina zaradi razpetosti med cerkvenim pravom in državnimi zakoni specifičen izobraženski sloj, ki je pred sodišča prihajal pogosteje kot druge skupine. Sodni spisi so odraz tega konflikta, saj razkrivajo, kako so prižnice, verouk in celo gostilniški pogovori postajali prostori, kjer se je oblikoval odpor proti jugoslovanski državni ideologiji.
Ključne besede: duhovščina, politična nelojalnost, Kraljevina Jugoslavija, Maribor, sodni spisi, Sokoli, Orli, Anton Korošec, verski spori
Objavljeno v DKUM: 02.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (476,18 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. USTAVNOPRAVNE DIMENZIJE REGULACIJE SODELOVALNEGA GOSPODARSTVA V EVROPSKI UNIJI : doktorska disertacijaKatja Vizjak, 2025, doktorska disertacija Opis: Pospešen razvoj sodelovalnega gospodarstva je spodbudil ponovno oceno tradicionalnih
regulatornih okvirov in obstoječih pravnih norm. Nekatere platforme sodelovalnega gospodarstva
ponujajo kombinacijo sektornih in storitev informacijske družbe, kar jih opredeljuje kot hibridne
entitete. Hkratna ponudba različnih vrst storitev zahteva določitev prevladujoče dejavnosti določene
platforme, ki pa se presoja od primera do primera. Navedeno povzroča pravno negotovost in
neskladno sodno prakso na nacionalni ravni. V doktorski disertaciji preučujemo vpliv izbire
institucionalnih alternativ v okviru večstopenjskega vladanja v EU na pravni status hibridnih
poslovnih modelov sodelovalnega gospodarstva, kot sta Uber in Airbnb, na enotnem trgu EU.
Zastavili smo si naslednja vprašanja: Kako različni nacionalni predpisi vplivajo na delovanje in
konkurenčnost platform sodelovalnega gospodarstva? Kakšno vlogo ima Sodišče EU pri oblikovanju
pravnega okvira za platforme sodelovalnega gospodarstva? Kako izbrana institucionalna struktura
vpliva na regulacijo hibridnih poslovnih modelov v EU? Kakšne so pravne in praktične posledice
razlik v pristojnostih med institucijami EU in nacionalnimi institucijami pri regulaciji sodelovalnega
gospodarstva? Pri tem je bil uporabljen pristop mešanih metod za analizo ključnih pravnih odločitev
Sodišča EU in nacionalnih sodišč. V skladu z najnovejšo prakso Sodišča EU je platforma Airbnb
obravnavana kot ponudnik storitev informacijske družbe ter kot takšna predmet določil Direktive o
elektronskem poslovanju 2000/31/ES. Nasprotno pa je regulacija platforme Uber zaradi njegove
opredelitve kot prevozniško podjetje predmet skupne pristojnosti med institucijami EU in državami
članicami EU na področju prevoznih storitev. Disertacija tako sproža razpravo o ustreznosti
obstoječega regulatornega okvira in analizira možnost vzpostavitve ustreznega institucionalnega
okvira, bodisi centraliziranega na ravni EU bodisi decentraliziranega na ravni držav članic EU, ki bi
zagotovil vsebinska pravila za celovito urejanje pravnega statusa hibridnih poslovnih modelov, kar
bi omogočilo enotnejše pogoje za njihovo delovanje na enotnem trgu EU.
Ključne besede: sodelovalno gospodarstvo, notranji trg EU, sodelovalna platforma, enotni
digitalni trg, načelo subsidiarnosti, načela delitve pristojnosti, večstopenjsko vladanje, hibridna
narava, Uber, Airbnb
Objavljeno v DKUM: 14.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 28
Celotno besedilo (2,38 MB) |
3. Dr. Vanek Šiftar - prvi zaslužni profesor prava na Univerzi v Mariboru : spominska publikacija ob 65-letnici študija prava v Mariboru2025 Opis: Publikacija prikazuje življenje prekmurskega profesorja prava Ivana Vaneka Šiftarja, ki je deloval v času, ko se ni govorilo o neodvisnosti sodstva in o avtonomiji univerze. Deloval je v pravosodju in na univerzi, pod partijskim nadzorom, a si je v obeh okoljih prizadeval za prevlado strokovnosti nad političnimi vzgibi. Verjel je, da lahko le znanje izboljša življenjski standard ljudi na geografskem obrobju Slovenije. Bil je tožilec in sodnik, poslanec ter profesor prava. Deloval je kot drugi direktor Višje pravne šole v Mariboru. Obstoj šole je bil v tem času vse prej kot zagotovljen. Po upokojitvi je postal prvi zaslužni profesor prava na Univerzi v Mariboru.
Ključne besede: Mladi Prekmurec, Višja pravna šola, Zveza komunistov na univerzi, prekmurski poslanec, intelektualec, pravnik, zgodovinar, profesor
Objavljeno v DKUM: 17.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (12,63 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Neodvisnost sodstva kot merilo za pristop k Evropski uniji - primer Črne gore : magistrsko deloTara Serhatlić, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava neodvisnost sodstva kot enega temeljnih elementov načela delitve oblasti in vladavine prava, pri čemer izhaja iz spoznanja, da kljub dolgotrajni zgodovinski prisotnosti ideje ta v celoti še ni uresničena v nobeni državi. Neodvisnost sodstva se pojmuje kot večplastno in kompleksno področje, na katerega vplivajo zakonodajni okviri, politične razmere in ekonomski pogoji, pa tudi stabilnost družbe in splošna zavest državljanov o pomenu pravne države ter vladavine prava. V državah z močno razvito pravno kulturo je neodvisnost sodstva bolje zaščitena, medtem ko v drugih državah še vedno obstajajo izzivi pri zagotavljanju njegove popolne avtonomije.
Glede na pravni red Evropske unije, ki temelji na visokih standardih vladavine prava, osvetljujemo pomen neodvisnega sodstva kot ključnega zagotovila za stabilno delovanje institucij, varstvo človekovih pravic ter zagotavljanje enakosti pred zakonom. Posebna pozornost je namenjena prizadevanjem EU za krepitev neodvisnosti sodstva v državah kandidatkah. Unija jim namreč z različnimi mehanizmi strokovne, finančne in zakonodajne podpore pomaga pri prilagajanju zakonodaje z evropskimi standardi, zlasti na področjih, kot so vladavina prava, neodvisnost sodstva, spoštovanje človekovih pravic in krepitev demokratičnih institucij.
V tem kontekstu je analiziran položaj Črne gore na poti k članstvu v Evropski uniji, pri čemer so preučeni doseženi premiki in odprti izzivi na področju sodne reforme. Izpostavljene so ključne vrzeli v črnogorskem sodstvu, na katere dosledno opozarjajo evropske institucije, ter ocenjen vpliv evropskih politik in instrumentov na postopno utrjevanje pravosodne neodvisnosti kot enega od osrednjih pogojev za nadaljnji napredek v pristopnem procesu.
Ključne besede: neodvisnost sodstva, vladavina prava, pravna država, evropske integracije, Evropska komisija za demokracijo skozi pravo, sodni svet
Objavljeno v DKUM: 03.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,15 MB) |
5. |
6. Vanek Šiftar, intelektualni steber Prekmurja 20. stoletjaJanja Hojnik, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek prikazuje življenje prekmurskega profesorja prava Ivana Vaneka Šiftarja, ki je deloval v času, ko se ni govorilo o neodvisnosti sodstva in o avtonomiji univerze. Deloval je v pravosodju in na univerzi, pod partijskim nadzorom, a si je v obeh okoljih prizadeval za prevlado strokovnosti nad političnimi vzgibi. Verjel je, da lahko le znanje izboljša življenjski standard ljudi na geografskem obrobju Slovenije. V prispevku so izseki doslej neobjavljenega magnetograma Šiftarjevega intervjuja iz leta 1989, v katerem doktor samoupravljanja pove, da samoupravljanja sploh nikoli ni podpiral, ter magnetograma njegovega zaslišanja pred Pučnikovo preiskovalno komisijo o povojnih pobojih.
Ključne besede: Mladi Prekmurec, Višja pravna šola, Zveza komunistov na univerzi, prekmurski poslanec, intelektualec, pravnik, zgodovinar, profesor, Vanek Šiftar
Objavljeno v DKUM: 14.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,54 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Meddržavne tožbe kot sredstvo uveljavljanja obveznosti erga omnes partes iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter prava Evropske unije : doktorska disertacijaJure Jakšić, 2025, doktorska disertacija Opis: Nekatere kršitve mednarodnega prava so tako hude, da je njihova preprečitev v interesu vseh
držav. Obveznosti, ki zasledujejo skupne interese in jih države dolgujejo mednarodni
skupnosti, njihova kršitev pa upravičuje vse ostale članice skupnosti, da poskrbijo za njeno
prenehanje, so obveznosti erga omnes. Nekatere multilateralne pogodbe pod okriljem
mednarodnih organizacij vsebujejo določbe, ki državam pogodbenicam priznavajo pravni
interes za začetek sodnega postopka proti pogodbenicam, ki kršijo obveznosti iz teh pogodb,
ne glede na prizadetost nacionalnih interesov. Gre za posebne obveznosti erga omnnes partes.
Od obveznosti erga omnes se razlikujejo po krogu upravičencev. Upravičena ni celotna
mednarodna skupnost, temveč zgolj članice posamezne mednarodne organizacije oziroma
pogodbenice posamezne mednarodne pogodbe.
Doktorska disertacija se osredotoča na erga omnes partes vidik obveznosti iz Evropske
konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP) in prava
Evropske unije (v nadaljevanju EU), v luči meddržavnih tožb kot enega izmed načinov
njihovega uveljavljanja. Tako Svet Evrope, v okviru katerega je nastala EKČP, kakor tudi EU,
imata mehanizma, ki državam članicam omogoča tožbo proti drugim državam članicam, ki
kršijo pravila ene ali druge mednarodne organizacije. To sta 33. člen EKČP in 259. člen
Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljevanju PDEU). Iz obvezne pristojnosti
Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) in Sodišča Evropske unije (v
nadaljevanju SEU) je sklepati, da v teh postopkih prevladuje element kolektivnega varstva.
Namen postopka je tako usmerjen v zagotavljanje spoštovanja konvencijskega in pravnega reda
EU, ki je pred interesi strank postopka (pred interesom rešitve spora). Zato obstoj neposrednega
pravnega interesa ni predpostavka za vložitev tožbe (tožba je lahko actio popularis).
Oba meddržavna postopka sta preizkušena preko sledečih kriterijev: 1. narave mednarodne
organizacije, v kateri sodišče deluje, v povezavi s stopnjo posega te mednarodne organizacije
v suverenost posamezne članice, 2. pristojnosti in dostopa do sodišča, 3. zavezujoče narave in
precedenčnega učinka odločb ter 4. mehanizmov izvršitve odločb. Ker je obveznosti erga
omnes partes pripoznala tudi praksa Meddržavnega sodišča, prav tako pa ima slednje največ
izkušenj z meddržavnimi tožbami, se obravnava posameznega kriterija dotakne postopka pred
tem sodiščem. Podrobneje je analizirana sodna praksa. Posebna pozornost je posvečena
vprašanju človekovih pravic, saj gre za ratio materia EKČP, kakor tudi pravnega reda EU. Napravljena je tudi analiza možne uporabe meddržavnih tožb za zaščito temeljnih vrednot EU
– človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in človekovih
pravic.
Doktorska disertacija ponuja predloge za izboljšavo obeh meddržavnih postopkov. Učinkovito
uresničevanje obveznosti erga omnes partes pomeni tudi doseganje obsodilnih sodb v primeru
njihovih kršitev in dosledno izvrševanje ter upoštevanje teh sodb s strani držav. Države
pogodbenice EKČP in članice EU imajo interes, da se pravo EKČP in EU uveljavita v čimvečji
meri, zato jima pravni ureditvi nudita aktivno legitimacijo za vložitev meddržavnih tožb, s
katerimi se ugotavljajo kršitve pravnega reda. Z vidika učinkovitosti pravnega reda in polnega
učinkovanja erga omnes partes elementov bi bila primerna reforma pravne ureditve, ki bi
državam pogodbenicam EKČP in članicam EU priznavala aktivno legitimacijo tudi v postopku
izvršitve teh sodb. Trenutni ureditvi 46. člena EKČP in 260. člena PDEU namreč aktivno
legitimacijo za sprožitev postopkov zaradi neizvršitve sodb nudita le Odboru ministrov in
Evropski komisiji (v nadaljevanju Komisija).
Ključne besede: Meddržavne tožbe, Postopek zaradi neizpolnitve obveznosti, Obveznosti erga omnes partes, 33. člen EKČP, 259. člen PDEU
Objavljeno v DKUM: 08.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 66
Celotno besedilo (3,64 MB) |
8. Dravčani : Zgodovina Dravcev in njenih prebivalcevJanja Hojnik, 2025 Ključne besede: Haloze, Dravci, Borl, Zavrč, zemljiški gospodje, podložniki, svobodni kmetje, pravosodje, šolstvo, umrljivost, vojne
Objavljeno v DKUM: 03.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 38
Celotno besedilo (195,62 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Uvod v pravo digitalnega enotnega trga in pravni vidiki servitizacije v EU : študijsko gradivoJanja Hojnik, 2025, učbenik za višje in visoke šole Opis: Evropska unija posodablja industrijsko strategijo za krepitev konkurenčnosti in tehnološke neodvisnosti. Ključna pri tem je vzpostavitev enotnega digitalnega trga, ki omogoča boljši dostop do digitalnih storitev, spodbuja inovacije in krepi odpornost evropske industrije na globalnem trgu. Digitalna preobrazba podpira razvoj umetne inteligence, kvantnega računalništva in naprednih komunikacij, kar je bistveno za gospodarsko rast in strateško avtonomijo EU. Gradivo obravnava dva tematska sklopa. Prvi del analizira zakonodajne stebre digitalnega trga, vključno z Aktom o digitalnih storitvah, Aktom o digitalnih trgih in GDPR. Posebna pozornost je namenjena preprečevanju geoblokade, varstvu potrošnikov in regulaciji platform. Obravnava tudi vprašanja kibernetske varnosti, umetne inteligence in avtorskega prava. Drugi del se osredotoča na servitizacijo, proces, kjer podjetja prehajajo od prodaje izdelkov k storitvenim rešitvam za povečanje dodane vrednosti in trajnostni razvoj. Zaključek vključuje vprašanja za analitično razpravo o vplivu digitalnega trga na pravno in ekonomsko ureditev v EU.
Ključne besede: digitalni enotni trg, Evropska unija, pravo, storitve, platforme, servitizacija, nove tehnologije, podatki
Objavljeno v DKUM: 11.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 28
Celotno besedilo (3,58 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Upravljanje in regulacija podatkov v pravu EU: analiza Akta o podatkih : magistrsko deloGal Pastirk, 2024, magistrsko delo Opis: Razvoj digitalnih tehnologij ima odločilen vpliv na razvoj družbe in prava. Pomen podatkov se je z uvedbo interneta stvari, velikih podatkov, umetne inteligence in drugih naprednih tehnologij, še znatno povečal. Vse boljši sistemi za upravljanje in analizo so podatkom dodali ogromno ekonomsko in družbeno vrednost. Internet stvari pri tem igra pomembno vlogo, saj omogoča povezljivost digitalnih naprav preko senzorjev, kar ustvarja spet nove količine podatkov.
Mnoge svetovne velesile so prepoznale potencial digitalnih tehnologij in podatkov ter ga s pridom izkoriščajo. Tega potenciala se zaveda tudi EU, ki pospešuje digitalizacijo, saj jo prepoznava kot odločilno pri ustvarjanju novih priložnosti za inovacije, gospodarsko rast in ohranjanje konkurenčnosti na svetovnem trgu.
Akt o podatkih je del širše regulativne ureditve, ki ga je EU zasnovala za doseganje ciljev, kot so krepitev podatkovnega gospodarstva, digitalizacije in sistemov umetne inteligence, z namenom vzpostavitve digitalne suverenosti.
Akt o podatkih je bil sprejet z namenom krepitve notranjega trga s podatki, saj želi spodbuditi več podatkov za inovacije in konkurenco. Vzpostavlja bolj pošten način delitve podatkov, ki nastajajo z uporabo naprav interneta stvari in določa nove pravice do dostopa in deljenja podatkov za uporabnike teh naprav. Hkrati vzpostavlja pravni okvir za sklepanje novih pogodb med imetniki podatkov in uporabniki, kar slednjim omogoča pravičen dostop do podatkov. Obseg Akta o podatkih ureja tako osebne kot neosebne podatke.
V magistrskem delu ugotavljam, da je bilo upravljanje podatkov zaradi pomanjkljive zakonodaje na določenih področjih oteženo. Zaradi številnih izzivov se evropsko pravo o podatkih nenehno širi in razvija. Akt o podatkih in drugi regulatorni predpisi predstavljajo pomemben prispevek k boljšemu upravljanju s podatki. Vzpostavljen je bil nov sistem, ki prispeva k bolj pošteni delitvi podatkov med deležniki. Kljub temu obstajajo pomisleki o tem, kako učinkovito bodo novi mehanizmi lahko pripomogli k uresničitvi vseh začrtanih ciljev.
Magistrsko delo obravnava vlogo podatkov in interneta stvari v sodobni družbi, razvoj upravljanja podatkov v EU ter se osredotoča na nekatere ključne vidike Akta o podatkih.
Ključne besede: upravljanje podatkov, internet stvari, povezani izdelki in storitve, neosebni podatki, Evropska strategija za podatke, deljenje podatkov, imetnik podatkov, uporabnik.
Objavljeno v DKUM: 20.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 75
Celotno besedilo (1,13 MB) |
