| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Zaznava ogroženosti v realnem in virtualnem svetu : magistrsko delo
Janja Denžič, 2016, magistrsko delo

Opis: Zaznava ogroženosti in strah pred kriminaliteto sta podobna, a vendar različna pojava. Strahu pred kriminaliteto se ne da ustrezno razumeti brez temeljitega proučevanja zaznavnega procesa, ki pri posamezniku vzbudi občutek ogroženosti in strah. Rezultati študij o strahu pred kriminaliteto in dejavnikih, ki ga povzročajo, niso enotni. Raziskovalci so namreč različno definirali ogroženost, zaznavo ogroženosti, pomanjkanje varnosti in strah pred kriminaliteto. Z magistrsko nalogo smo želeli ugotoviti, ali imajo dejavniki, ki vplivajo na posameznikov strah pred kriminaliteto, statistično značilen vpliv tudi pri mladostnikovi zaznavi ogroženosti v sodobnem družbenem okolju. Rezultati spletnega vprašalnika Zaznava ogroženosti v realnem in virtualnem svetu so pokazali, da prinaša virtualizacija dejanj v življenja mladostnikov nove oblike varnostnih groženj, ki se jih ti zavedajo, a se jim ne morejo preprosto zoperstaviti. Ugotovili smo, da večina mladostnikov internet uporablja vsak dan, zato lahko upravičeno trdimo, da so mladostniki ogrožena družbena skupina. Mladostniki zaznavajo, da so ogroženi tako v realnem kot v virtualnem svetu. Nasprotno od rezultatov študij o občutku ogroženosti smo ugotovili, da so moški tisti, ki zaznavajo večjo ogroženost v realnem in virtualnem svetu, in ne ženske. Večjo ogroženost zaznavajo mlajši mladostniki in tisti, ki imajo končano osnovno ali srednjo šolo. Ženske se v primeru problemov pogosteje od moških obračajo na svojo socialno mrežo, pa tudi v realnem svetu se bolj poslužujejo varnostnih ukrepov. Moški imajo v primerjavi z ženskami več računalniškega znanja in so posledično bolj samozavestni pri odvračanju virtualnih groženj. Informacijske in telekomunikacijske tehnologije pri mladostnikih — ko ti ocenjujejo svojo zaznavo ogroženosti — brišejo razlike med realnim in virtualnim svetom. Mladi se namreč zavedajo, da mešanica dveh med seboj prepletenih svetov plemeniti in razširja družbeni prostor ter hkrati ogroža njihovo varnost. Z raziskavo smo ugotovili, da mladi pri ocenjevanju ogroženosti ne ločujejo med obema okoljema, ampak realni in virtualni svet obravnavajo kot neločljivo celoto, in tudi, da si življenja brez virtualnega sveta ne predstavljajo.
Ključne besede: mladostniki, viktimizacija, ogroženost, družbeni prostor, kibernetski prostor, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 09.08.2016; Ogledov: 1263; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (836,91 KB)

2.
Viktimologija in policijska dejavnost : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Janja Denžič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo viktimologijo in policijsko dejavnost, ki sta zelo široki družboslovni področji, zato predstavljamo le nekatere njune bistvene značilnosti in izhajamo iz obema skupnemu predmetu preučevanja, in sicer iz žrtve. V središču pozornosti viktimologije je žrtev, ki je pogostokrat predmet kontroverznosti in polemik. Nekateri pod ta pojem uvrščajo samo žrtve kaznivih dejanj, medtem ko drugi sem prištevajo še žrtve nesreč ali nezgod in naravnih katastrof. Posledično se viktimološka znanstvena disciplina deli na dve ravni, in sicer na kriminalistično in občo oz. splošno. Osnovni cilj viktimologije, ki ga viktimologija uresničuje s svojimi številnimi nalogami, je preiskovanje vzrokov kriminalitete z vidika žrtev, njen namen pa je preprečevati in zatirati kriminaliteto. Viktimologija je tako teoretična kot tudi aplikativna oz. praktična znanost. Njena spoznanja imajo torej praktično vrednost in so uporabna zlasti v policijski dejavnosti, ki jo danes izvajajo številne organizacije. Dominantno vlogo ima še vedno javna oz. državna policija, na katero se lahko žrtve kaznivih dejanj obrnejo 24 ur na dan, vse dni v tednu. Policisti in policistke, ki z žrtvami navežejo prvi stik, pa morajo biti za takšno delo ustrezno usposobljeni, saj je, v veliki meri, žrtvina nadaljnja pripravljenost za sodelovanje s sistemom kazenskega pravosodja odvisna prav od kakovosti vzpostavljenega prvega stika. Na začetku diplomskega dela so predstavljeni pojem viktimologija ter njen nastanek, obdobja in predmet preučevanja. Opredeljeni so tudi njene naloge in cilji ter vsa ostala področja, kot so tipologija žrtev, viktimogena preddispozicija in viktimizacija (vključno z njenimi oblikami in posledicami). V osrednjem delu diplomskega dela obravnavamo policijsko dejavnost, s poudarkom na javni oz. državni policiji, nadaljujemo s policijo in z opisom dela z žrtvami kaznivih dejanj ter zaključimo z verifikacijo hipotez.
Ključne besede: viktimologija, žrtve, viktimizacija, policijska dejavnost, preprečevanje kriminalitete, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.11.2013; Ogledov: 3688; Prenosov: 504
.pdf Celotno besedilo (599,76 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici