2.
VLOGA GOSPODARSKEGA REVIZORJA PRI PREPREČEVANJU PRANJA DENARJAJanja Antolič, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga
Opis: Pranje denarja je pri nas nekoliko bolj nov pojem, kot v drugih državah. S pranjem denarja razumemo proces, v katerem poskušajo storilci kaznivih dejanj prikriti lastništvo nad premoženjsko koristjo, ki jo pridobijo s svojim kaznivim dejanjem ter njen pravi izvor. Pranje denarja je pogosto povezano z organiziranim kriminalom, kot je na primer trgovanje z mamili, z orožjem, prevarami. V skupini za mednarodno finančno akcijo so prišli do spoznanja, da kljub različnim oblikam pranja denarja obstaja veliko skupnih značilnosti. Pri pranju denarja ugotavljajo tri tipične operacije: plasma, ustvarjanje plasti, vključitev. Glavna slovenska pravna akta sta Kazenski zakonik Republike Slovenije in Zakon o preprečevanju pranja denarja s spremembami in dopolnitvami.
Po Zakonu o preprečevanju pranja denarja gospodarski revizorji ne rabijo izvajati posebnih revizijskih postopkov, prilagojenih odkrivanju pranja denarja, ampak določa le dolžnost poročanja Uradu, če sumi na pranje denarja. Kadar gospodarski revizor zazna sum pranja denarja, mora pridobiti informacije za razumevanje dejanja in okoliščin ter uveljaviti postopke skladno s MSR 250- Spoštovanje zakonov in drugih predpisov pri reviziji računovodskih izkazov.
Ključne besede: pranje denarja, gospodarski revizor, Zakon o preprečevanju pranja denarja, Urad za preprečevanje pranja denarja
Objavljeno v DKUM: 22.11.2011; Ogledov: 2040; Prenosov: 159
Celotno besedilo (241,81 KB)