| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 84
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
UPORABA PROGRAMSKEGA ORODJA CUBASE PRI POUKU GLASBE
Boštjan Groznik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno programsko orodje Cubase in njegova potencialna uporaba pri pouku glasbe v osnovni šoli. Glavni cilj je približati program profesorjem razrednega pouka, predvsem na področju aranžiranja pesmi. V ta namen so poleg sodobnih učnih medijev pri glasbenih vsebinah predstavljeni sestavni deli programa, najpogosteje uporabljeni ukazi in operacije pri ustvarjanju aranžmaja ter komponente, potrebne za delo v tem glasbenem računalniškem okolju. Na osnovi teoretičnega dela in večletnih izkušenj s programskim orodjem Cubase so v empiričnem delu diplomskega dela izdelani trije aranžmaji pesmi. Pri najpreprostejšem aranžmaju je prikazan celoten postopek ustvarjanja. Poleg aranžiranja so navedene še številne druge možnosti, ki jih program omogoča s svojim MIDI, avdio in video delom.
Ključne besede: sodobni učni mediji glasbeni računalniški program Cubase avdio MIDI aranžma
Objavljeno: 03.04.2009; Ogledov: 2669; Prenosov: 264
.pdf Celotno besedilo (18,87 MB)

2.
RAZVOJ GLASU IN GLASOVNI OBSEGI OTROK V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Barbara Žerjav, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen razvoj človeškega glasu in razvoj otroškega glasu. Da glas sploh nastane, so pa prav tako pomembni elementi dihanja in zdravega glasovnega pevskega organa. Ker se glasu zavemo šele takrat, ko zboli ali je moten, so predstavljene tudi motnje glasu, govora in petja ter kako jih lahko preprečimo. Predstavljena je tudi razvojna stopnja otroškega glasu ter mutacija glasu, ki je najizrazitejša sprememba pri otrocih. Poseben poudarek v diplomskem delu je namenjen predvsem glasovnim obsegom otrok, saj se ti nenehno spreminjajo. Preverjena je bila glasovna razvitost otrok v starostnem obdobju od šestega do devetega leta. V raziskavo so bili vključeni otroci prvih, drugih in tretjih razredov I. OŠ Rogaška Slatina. Preizkušene pa so bile tudi nekatere glasbenodidaktične igre, ki so pomembne predvsem za pravilen dih, pri otrocih pa so pokazale visoko motiviranost in sodelovanje. Glasovni obseg otrok se z večjo starostjo širi, prav tako pa se razvija pevski organ in s tem glasovne sposobnosti otroka. Rezultati so pokazali, da obstaja v vsakem razredu nekaj učencev, ki imajo že zelo dobro razvite glasovne sposobnosti, nekaj učencev še nima dobro razvitih glasovnih sposobnosti, večina učencev pa ima delno razvite glasovne sposobnosti. Še ena pomembna ugotovitev pa je ta, da imajo tisti otroci, ki obiskujejo dodatno glasbeno dejavnost, torej glasbeno šolo ali pevski zbor, zelo dobro razvite glasovne sposobnosti in zapojejo več tonov, kot jih ima durova lestvica. Glasovni obseg otroka se širi s pomočjo redne vaje, pravilnega diha in dodatnih glasbenih dejavnosti, ki pripomorejo k še večjem razvoju melodičnega in ritmičnega posluha.
Ključne besede: Ključne besede: razvoj pevskega glasu, dihanje, glasovni obsegi otrok, glasbenodidaktične igre, glasbena šola, pevski zbor.
Objavljeno: 08.07.2009; Ogledov: 6289; Prenosov: 671
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

3.
TREMA UČENCEV ČETRTEGA IN OSMEGA RAZREDA PRED NASTOPANJEM V OSNOVNI ŠOLI
Danijel Fujs, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana tematika čustev, strahu, treme, samospoštovanja ter napotki, kako uspešno premagati tremo pred javnim nastopanjem. Želeli smo ugotoviti, kako trema vpliva na počutje učencev četrtih in osmih razredov, kadar imajo glasbeni nastop, se pravi, ko morajo peti, plesati, igrati na inštrument ter kadar imajo verbalni nastop, ko morajo odgovarjati na vprašanja. Med drugim smo želeli ugotoviti kako z leti zaznavamo svojo samopodobo, ali ima trema pred glasbenim oziroma verbalnim nastopom pozitiven ali negativen učinek, kakšen odnos imajo mlajši in starejši otroci do učiteljev, svojih družinskih članov, sošolcev. Prvi del diplomskega dela obravnava teoretične vidike čustev, strahu, treme, samospoštovanje ter napotke kako se treme znebimo oziroma jo reduciramo. Empirični del diplomskega je bil izveden s pomočjo kavzalno neeksperimentalne metode dela. S pomočjo anketnega vprašalnika je bilo ugotovljeno, da je trema v večji meri prisotna pri učencih osmih razredov. Učenci imajo večjo tremo na področju glasbenih spretnosti kot verbalnih. Ugotavljali smo kako njihova samopodoba vpliva na tremo in ugotovili, da imajo mlajši učenci o sebi pozitivnejše mnenje in manj treme. Zanimale so nas metode učencev, s katerimi si pomagajo pri premagovanju treme, pri čemer so v ospredju globoko dihanje, razmišljanje o lepih stvareh, osredotočanje na nastop ter smejanje. Iz rezultatov je razvidno, da si učenci osmih razredov pri premagovanju treme največkrat pomagajo sami, učenci četrtih razredov pa se po pomoč zatečejo k staršem.
Ključne besede: čustva, trema, strah, samospoštovanje, javno nastopanje, glasbene spretnosti
Objavljeno: 09.10.2009; Ogledov: 2842; Prenosov: 422
.pdf Celotno besedilo (638,21 KB)

4.
TREMA PRED GLASBENIM NASTOPANJEM
Ingrid Müller, 2009, diplomsko delo

Opis: Fenomen treme pred glasbenim nastopanjem je zelo aktualen in je pri učencih osnovne šole močno prisoten. Trema je velika neprijetna živčna napetost, vznemirjenje zlasti pred javnim nastopom. V diplomskem delu želimo predstaviti dosedanja znanstvena spoznanja o tremi in ugotoviti prisotnost treme pri učencih ter kako se z njo soočajo. Iskali smo njene vzroke, pozitivne in negativne učinke ter tehnike, ki bi utegnile zmanjšati obremenjujoče simptome fiziološkega vzburjenja. Teoretični del diplomskega dela zajema temeljne pojme in spoznanja s področja treme in je kot izhodišče za empirični del. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena na glasbeni šoli v Gornji Radgoni. Vzorec zajema 88 učencev, ki so obiskovali razrede v 2. in 3. triletju osnovne šole. Namen raziskave je bil proučiti tremo pred glasbenim nastopanjem in raziskati razlike med učenci 2. in 3. triletja ter med dečki in deklicami, glede vpliva treme na nastop. Rezultati so pokazali, da je trema stalni spremljevalec glasbenih nastopov pri učencih. Največjo tremo občutijo nekaj trenutkov pred nastopom in se jo znebijo tik po njem. Učenci imajo večjo tremo pri zelo zahtevni skladbi in pred velikim občinstvom. Tekmovanje je vrsta nastopa, kjer učenci občutijo najmočnejše fiziološko vzburjenje, le-to pa se odraža v pospešenem bitju srca. Dekleta so bistveno bolj nagnjena k doživljanju treme pred nastopom kot fantje in jo tudi pogosteje občutijo. Ugotovili smo tudi, da se pred nastopom večina učencev po nasvete glede treme zateka k učitelju. Glede na rezultate, ki jih je prinesla naša raziskava, pa predlagamo, da bi bilo potrebno učitelje dodatno izobraziti glede vpliva treme na nastop pri učencih.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: Trema, strah, anksioznost, izvajalska anksioznost, nastopanje, izvedba, glasbena šola.
Objavljeno: 23.11.2009; Ogledov: 3346; Prenosov: 624
.pdf Celotno besedilo (990,76 KB)

5.
ODKRIVANJE POJAVA SINESTEZIJ
Anja Pintar, 2009, diplomsko delo

Opis: Način doživljanja vidnih in slušnih predstav je pri vsakem posamezniku drugačen. Ob poslušanju neke melodije slušni dražljaj izzove zvočni in vidni vtis. Te vidne vtise, ki se nam porajajo ob poslušanju glasbe, imenujemo sinestezije. Testirali smo 20 učencev Zasebne glasbene šole v samostanu sv Petra in Pavla, pri čemer smo želeli ugotoviti povezanost med toni in barvami ter skladbami in barvami pri teh učencih. Rezultate vprašalnikov smo obdelali kvantitativno. Dobljene rezultate predstavljamo grafično in v preglednicah. Podatki so obdelani v odstotkih. 17 učencev je povezalo določen ton z določeno barvo, izstopal je en učenec, ki je pri ponovitvi poskusa dvema tonoma določil isto barvo. 79% učencev je v obeh poskusih z enakimi besedami opisalo 4. skladbo. 2. skladbo je v obeh poskusih enako opisalo 68,4% učencev. 1. skladbo je v obeh poskusih enako opisalo 63,2% učencev, 3. skladbo pa je v obeh poskusih enako opisalo 57,9% učencev. Ugotavljam, da so barve pri pouku glasbene vzgoje lahko v pomoč pri razvoju glasbenih melodičnih sposobnosti otrok, če pri tem uporabimo sodobne pristope poučevanja.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: sinestezija, glasba, ton, barva, povezovanje tonov z barvami, psihologija percepcije.
Objavljeno: 20.01.2010; Ogledov: 1757; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (3,40 MB)

6.
LJUDSKO GLASBENO IZROČILO V ŠMARTNEM IN OKOLICI
Lidija Vrečko, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Ljudsko glasbeno izročilo v Šmartnem in okolici predstavlja del kulturne dediščine na obravnavanem delu podeželja. Razdeljeno je na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je na kratko povzeto iz literature nekaj splošnih značilnosti slovenskega ljudskega glasbenega izročila. V empiričnem delu pa so v prvem poglavju z zgodovinsko metodo preučeni običaji skozi vse leto in zapisane ljudske pesmi, ki jih pojejo v Šmartnem v Rožni dolini, Socki in v Novi Cerkvi. Opisi so dobljeni z nestandardnimi intervjuji ljudskih pevcev in godca ter nekaterih krajanov. V prilogi je dodano 10 zbranih ljudskih in ponarodelih pesmi z notiranimi besedili ter dve zgoščenki posnetkov ljudskih pevcev. V drugem poglavju empiričnega dela so kvantitativno obdelani zbrani in interpretirani podatki ankete, izvedene med učenci POŠ Vojnik in njihovimi starši. Ugotovili smo, da anketirani odrasli razmeroma dobro poznajo ljudsko izročilo domačega kraja, a večina meni, da izumira. Ljudske pesmi pogosteje pojejo s prijatelji ali v družini, kot ob delu. Naučili so se jih doma, njihovi otroci pa predvsem v šoli. Šola naj bi bila poleg kulturnih in turističnih društev pomemben dejavnik pri ohranjanju kulturne dediščine.
Ključne besede: Šmartno in okolica, ljudsko izročilo, ljudska glasba, šege in navade, ljudske pesmi.
Objavljeno: 30.03.2010; Ogledov: 1900; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (16,35 MB)

7.
GLASBENA TERAPIJA IN ELEMENTI NJENE UPORABE V OSNOVNI ŠOLI
Anja Lešič, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Glasbena terapija in elementi njene uporabe v osnovni šoli je obravnavana tematika glasbene terapije, njene metode ter načini, kako se le-ta uporablja v praksi. Želeli smo ugotoviti, kako na učence četrtih razredov vplivajo različne zvrsti glasbe, katera zvrst jih najbolj pomirja, vznemirja, katera jih nervira, katera jim daje energijo in pogon ali pa jih pusti ravnodušne. Prvi del diplomskega dela obravnava teoretične vidike glasbene terapije, uporabo glasbe za naravno krepitev in zdravilne lastnosti. Opisana je zdravilna moč zvoka, zdravilna moč človeškega glasu ter na kratko opis pevske terapije. Predstavljene so možnosti skupinskega zdravljenja z glasbo in nekatere bolj znane glasbene terapije sodobnega časa. Empirični del diplomskega je bil izveden s pomočjo kavzalno-neeksperimentalne metode dela. Predstavljeni so elementi, postopki ter analize dela, katerega namen je bil ugotoviti, kako se četrtošolci odzivajo na določeno glasbo, glede na njihovo trenutno glasbeno izobrazbo in dojemanje glasbe v vsakdanjem življenju. S pomočjo anketnega vprašalnika je bilo ugotovljeno, da je učence četrtih razredov najbolj pomirjala sproščujoča glasba z naravnimi zvoki, največ pogona pa jim je dajala metal glasba. Narodnozabavna glasba je največ učencev pustila ravnodušne, najbolj jih je vznemirjala operna glasba, nervirala pa zborovska glasba. Ugotovili smo tudi, da učenci največ časa poslušajo glasbo preko televizije, na drugem mestu so učenci največ časa v stiku z glasbo preko lastnega igranja in poslušanja, najmanj časa pa so v stiku z glasbo preko radia.
Ključne besede: glasba, glasbena terapija, pevska terapija, moč zvoka, terapevtski proces, zdravljenje z glasbo
Objavljeno: 16.03.2010; Ogledov: 3933; Prenosov: 559
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

8.
GLASBENA PRAVLJICA
Mateja Komljen, 2010, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomskem delu je obravnavana glasbena pravljica. Predstavljeni so teoretična pojmovanja, podrobnejša opredelitev ter različne definicije glasbene pravljice. Namen je bil nakazati prisotnost, motiviranost in uporabo glasbene pravljice v osnovni šoli in vrtcu ter razlike med učitelji in vzgojitelji glede na delovno dobo. Opredeljene in interpretirane so empirične ugotovitve vključevanja glasbene pravljice v vzgojno-izobraževalni proces. Ugotovljene so nekatere pričakovane razlike pri vključevanju otrok v glasbeno pravljico. Vzgojitelji bolj posegajo po že znanih glasbenih pravljicah in jih večkrat popestrijo z različnimi rekviziti. Učitelji pa jih pogosteje sami oblikujejo, vendar nekoliko manj popestrijo. Ponujene so tudi rešitve pri zmanjšanju teh razlik.
Ključne besede: Ključne besede: glasbena pravljica, pravljica, dramatizacija, lutkovna igra, glasbena vzgoja, glasba
Objavljeno: 07.04.2010; Ogledov: 6985; Prenosov: 1643
.pdf Celotno besedilo (792,79 KB)

9.
SPREJEMNI IZPIT V GLASBENO ŠOLO ZAGORJE OB SAVI
Monika Suša, 2010, diplomsko delo

Opis: Glasba je del otrokovega odraščanja, zato je pomembno, da se otrok že od rojstva naprej srečuje z njo ter razvija svoje ritmične in melodične sposobnosti. V teoretičnem delu so opredeljene razlike med glasbenimi sposobnostmi, nadarjenostjo, talentom in muzikalnostjo. Sledi poglavje glasbenih testov, ki so jih sestavljali in izvajali različni raziskovalci in umetniki. Na koncu smo se omejili na dejavnike, ki so pomembni pri sprejemnem izpitu v glasbeno šolo, in na sestavo sprejemnega izpita. V empiričnem delu smo analizirali podatke sprejemnega izpita, ki je potekal v Glasbeni šoli Zagorje ob Savi. Namen analize podatkov je bil ugotoviti, na katerem področju so otroci najuspešnejši in katera področja jim povzročajo težave. Raziskava je pokazala, da je večina otrok, ki se je udeležila sprejemnega preizkusa, glasbeno zelo sposobna. Po pogovoru z ravnateljico Glasbene šole Zagorje ob Savi smo skupaj prediskutirali kriterije, ki so pomembni pri sprejemu otroka na izbrani glasbeni instrument. Le-ti so naslednji: fizične dispozicije (dolžina prstov, oblikovanost zobnega loka, velika pljučna kapaciteta), razvitost melodičnega in ritmičnega posluha, ter na kakšen način se otrok odzove, ko naredi napako.
Ključne besede: glasbene sposobnosti, sprejemni izpit, glasbena šola, glasbeni testi, ritem, melodija
Objavljeno: 22.04.2010; Ogledov: 2012; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (779,44 KB)

10.
RAZUMEVANJE KRITERIJEV ZA IDENTIFIKACIJO IN OCENJEVANJE ZNAČILNOSTI GLASBENO TALENTIRANIH UČENCEV
Simona Sirk, 2010, diplomsko delo

Opis: Učitelju je glasbeno talentiranega učenca omogočeno prepoznati, kadar so kriteriji iz ocenjevalnih lestvic dovolj zanesljivi in natančno opredeljeni. Naš namen je bil predstaviti kriterije za identifikacijo in ocenjevanje značilnosti glasbeno talentiranih učencev, ki sta jih oblikovala avtorja Črčinovič Rozman in Kovačič (2010, v tisku), ter ugotoviti stopnjo razumljivosti učiteljev razrednega pouka. Želeli smo izvedeti tudi, ali se razumevanje teh kriterijev razlikuje med učitelji glede na vzgojno-izobraževalno obdobje in dobo poučevanja. V teoretičnem delu je osvetljen postopek odkrivanja nadarjenih učencev v slovenskih osnovnih šolah, katere so značilnosti glasbeno talentiranih učencev, obravnavani pa so tudi kriteriji iz ocenjevalnih lestvic nekaterih avtorjev za glasbeno področje. V empiričnem delu smo uporabili deskriptivno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. V vzorec smo zajeli 338 učiteljev razrednega pouka. Uporabljen Mann-Whitneyjev preizkus je pokazal, da ne obstajajo statistično značilne razlike v razumevanju kriterijev za identifikacijo in ocenjevanje značilnosti glasbeno talentiranih učencev glede na učitelje, ki poučujejo v 1. in 2. triletju, ter dobo poučevanja (manj kot 10 let in 10 let ali več). Ugotovili smo tudi, da je učiteljeva stopnja razumljivosti zgoraj omenjenih kriterijev zelo dobra.
Ključne besede: glasbena talentiranost, glasbene sposobnosti, glasbena ustvarjalnost, glasbeno znanje, glasbena izvedba, glasbene aktivnosti, ocenjevalne lestvice
Objavljeno: 31.05.2010; Ogledov: 2339; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (3,03 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici