| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 88
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
61.
PREVERJANJE VELJAVNOSTI PARITETE KUPNE MOČI NA PRIMERU DRŽAV EVRSKEGA OBMOČJA
Vesna Horvat, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se ukvarja s problematiko dokazovanja veljavnosti teorije paritete kupne moči (PKM) s pomočjo ekonometričnih testov. Kljub splošni teoretični popularnosti koncepta PKM, je njegova empirična veljavnost pogosto predmet razprav. S to problematiko se ukvarjajo številne študije, ki se preverjanja veljavnosti teorije lotevajo z uporabo različnih vzorcev držav, z različnimi opazovanimi obdobji, z različnimi ekonometričnimi testi oziroma s kombinacijami vsega naštetega. Dejstvo je, da gre za aktualno raziskovalno področje, saj številni ekonomisti in ekonometriki iščejo poti do veljavnosti teorije PKM ter razloge za neuspešno dokazovanje le-te. Dokaze o veljavnosti teorije PKM smo poskušali poiskati tudi v tem magistrskem delu, in sicer za vzorec 12. držav evrskega območja. Časovna serija je potekala od začetka leta 1973 do maja 2014, za namene testiranja pa smo to obdobje razdelili še na dodatna štiri obdobja. Uporabljeno ekonometrično orodje je zajemalo dva linearna testa časovnih serij ter šest tipov panelnih testov. Za namene testiranja smo v nalogi opisali tudi teorijo stacionarnosti ter vse uporabljene teste. Ugotovili smo, da PKM velja izraziteje v celotnem opazovanem obdobju kot v podobdobjih. Več dokazov o veljavnosti PKM smo dobili v obdobju pred uvedbo evra kot v obdobju po tem, še zlasti v obdobju 1992–1998, ko smo za primer bazne valute nemška marka PKM lahko tudi potrdili.
Ključne besede: pariteta kupne moči, omejitve teorije paritete kupne moči, ADF test, KPSS test, panelni testi enotskega korena, Hadri test.
Objavljeno: 17.11.2014; Ogledov: 1243; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

62.
ZNAČILNOSTI TRGA ZLATA IN NALOŽBENE PRILOŽNOSTI NA NJEM
Ines Mlakar, 2009, diplomsko delo

Opis: Zlato je imelo že v zgodovini pomembno vlogo, saj so imele države denar vezan na zlato, kar se je imenovalo zlata valuta. Takrat je bila cena denarja izražena v količini zlata. Dokončno ločitev denarja in žlahtnih kovin povzroči propad brettonwoodskega denarnega sistema. Danes se z zlatom trguje na trgu zlata, ki je globalen trg. Najbolj razvit in najbolj likviden je trg zlata v Londonu, kjer se oblikuje cena zlata, ki daje osnovo za trgovanje z zlatom. Cene za zlato pri poslih, ki so sklenjeni na vseh preostalih trgih, so s premijo ali diskontom prilagojene londonski trgovalni ceni. Količina zlata se izraža v unčah, čistost pa s karati. Kot udeleženci na trgu zlata nastopajo rudniki zlata, centralne in poslovne banke, zbiratelji, špekulanti in industrijski uporabniki. Povpraševanje po zlatu v zadnjih letih presega ponudbo in temu primerno raste tudi njegova cena. Današnja vloga zlata je, da državam, njihovim centralnim bankam in posameznikom, ki investirajo vanj, zagotavlja večjo varnost in stabilnost, saj ni jasno kakšne razmere bo prinesla prihodnost. Zlato je alternativna naložba, investitor ima možnost v okviru trga zlata vložiti svoje premoženje v zlate palice in kovanci, račun v zlatu, delnice in sklade, ki vlagajo v rudniška podjetja, zlate opcije, terminske pogodbe, vrednostne papirje v zlatu in garancije. V portfelju posameznika se priporoča do 10 % premoženja v zlatu, vendar pa zlato ni naložba za tiste, ki želijo na hitro zaslužiti, ampak je to naložba za zavarovanje premoženja na dolgi rok.
Ključne besede: zlata valuta, cena zlata, ponudba zlata, povpraševanje po zlatu, centralna banka, rezerve, investicije.
Objavljeno: 02.07.2009; Ogledov: 2526; Prenosov: 423
.pdf Celotno besedilo (544,43 KB)

63.
UGOTAVLJANJE SPECIFIČNOSTI RAZMERIJ CEN STORITEV NA PRIMERU SLOVENIJE, NEMČIJE IN HRVAŠKE
Brigita Podkrajšek, 2014, magistrsko delo

Opis: Evropska unija je gospodarska in politična povezava 28. evropskih držav, ki svojim članicam omogoča ekonomsko sodelovanje, enotni trg in skupno institucionalno okolje. Nemčija je ena od ustanoviteljic te povezave, Slovenija spada med mlajše članice, Hrvaška pa se je Evropski uniji pridružila komaj leta 2013. Kljub nekaterim skupnim točkam pa obstaja med njimi mnogo razlik. Nemško gospodarstvo je razvitejše od slovenskega in hrvaškega, saj je bruto domači proizvod na prebivalca po pariteti kupne moči za leto 2012 v Nemčiji bil višji od evropskega povprečja za 23 %, v Sloveniji je bil za 18 % nižji od povprečja EU-28, hrvaški pa je zaostajal za evropskim povprečjem za kar 39 %. V tej raziskavi smo želeli ugotoviti, ali se omenjeni razvojni razkorak med Slovenijo in Nemčijo ter Hrvaško kaže skozi razmerja ravni cen storitev. V ta namen smo v tem delu primerjali cene 101 storitve med Slovenijo, Nemčijo in Hrvaško, ki smo jih razdelili v 10 skupin. Na podlagi izračunov smo prišli do naslednjih zaključkov: • Cene storitev so bile v Sloveniji v marcu in aprilu 2012 v povprečju za 30 % nižje kot v Nemčiji. Slovenski potrošnik je v povprečju za opazovano skupino storitev plačal le 70 % zneska, ki ga je plačal nemški potrošnik. • Primerjava cen storitev med Slovenijo in Hrvaško pokaže, da so bile v enakem opazovanem obdobju cene storitev v povprečju za 20 % višje kot na Hrvaškem. • Relativno najcenejša skupina storitev, ko primerjamo Slovenijo z Nemčijo, so obrtne storitve in popravila, relativno najdražja skupina storitev, ko primerjamo Slovenijo s Hrvaško, pa so komunalne storitve. • Obstaja večja stopnja podobnosti cen preučevanega vzorca storitev med Slovenijo in Hrvaško, kot pa med Slovenijo in Nemčijo.
Ključne besede: storitve, stopnja razvitosti, raven cen, censka pariteta, censka dispariteta, podobnost cen.
Objavljeno: 09.03.2015; Ogledov: 663; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

64.
REGIONALNA PRIMERJAVA NEPREMIČNINSKEGA TRGA V SLOVENIJI
Maša Vajda, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomski seminar temelji na proučevanju regionalnih nepremičninskih trgov v Sloveniji. Nepremičninski trg je v Sloveniji heterogen, zaznamujeta ga raznolika ponudba in majhno povpraševanje po poku nepremičninskega balona. Izpostavili smo najpomembnejše dejavnike, ki vplivajo na nepremičninski trg v Sloveniji. Dinamika cen po poku nepremičninskega balona nam priča o tem, da se stanje na nepremičninskem trgu počasi izboljšuje in se v letu 2013 že približuje stanju na nepremičninskem trgu pred letom 2008. Največje razlike v cenah v slovenskih regijah se pojavljajo v Ljubljani in na primorskem območju. Pri posameznih vrstah nepremičnin pa najbolj izstopajo kmetijska zemljišča, kjer so cenovne razlike v posameznih regijah glede na slovensko povprečje najvišje. V Sloveniji je še vedno več lastniških stanovanj, kot je najemniških. Najvišje razmerje med lastniškimi in najemniškimi stanovanji je bilo v pomurski regiji. Praznih stanovanj, ki predstavljajo za lastnika strošek, je največ v osrednjeslovenski regiji. Število dokončanih stanovanj v Sloveniji je bilo najvišje v letu 2009, najnižje pa v letu 2013. Največ stanovanj se je dokončalo v osrednjeslovenski regiji, najmanj pa v zasavski regiji.
Ključne besede: nepremičnina, regija, cene nepremičnin, slovenski nepremičninski trg
Objavljeno: 03.11.2015; Ogledov: 676; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (937,79 KB)

65.
NIHANJE CEN NAFTE IN SVETOVNO GOSPODARSTVO
Denis Člekovič, 2015, diplomsko delo

Opis: Na podlagi analize proizvodnje in porabe nafte ugotavljamo, v kolikšni meri so posamezna gospodarstva odvisna od izvoza oziroma uvoza nafte. Predstavljamo produkte, v katere predelujemo surovo nafte ter razmerja med ponudbo in povpraševanjem na trgu nafte. S pregledom zgodovinskih nihanj cen nafte dobimo vpogled v učinke, ki so jih prinašala večja nihanja. Največji poudarek je namenjen zadnjemu znižanju cen nafte, ki ga beležimo med julijem 2014 in januarjem 2015. Skozi spremembe v strukturi ponudbe in povpraševanja ugotavljamo, kaj je sprožilo omenjeni šok. V nadaljevanju predstavljamo posledica šoka, ki se razlikujejo pri državah uvoznica in izvoznicah nafte. Slednje, za razliko od držav uvoznic, pričakujejo negativne gospodarske učinke v naslednjem obdobju.
Ključne besede: Trg nafte, padec cen nafte, energetski viri, gospodarska rast
Objavljeno: 26.11.2015; Ogledov: 421; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (993,18 KB)

66.
Pomen ekonomske svobode za gospodarsko rast
Dejan Krošl, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo filozofski, konceptualni in tehnični vidik ekonomske svobode ter njen mogoč vpliv na proces gospodarske rasti. Orišemo dva pomembna indikatorja ekonomske svobode (Fraser in Heritage) ter predstavimo rezultate. Da bi lažje pojasnili pomen ekonomske svobode na gospodarsko uspešnost, opredelimo vse pomembnejše dejavnike gospodarske rasti ter na koncu preučimo večino relevantne literature o vplivu ekonomske svobode na gospodarsko rast držav. V znanstveni literaturi se pojavlja množica dejavnikov gospodarske rasti – nekateri so bolj pomembni, nekateri manj. Produkcijski viri, kot so kapital, delo in zemlja, so omejeni. Edini neomejeni bazični vir so nenasitna radovednost, drznost, sposobnost in potreba po raziskovanju in ustvarjanju nečesa novega. Te človeške lastnosti so vir tehnološkega napredka. Tehnični napredek pa je edini in najpomembnejši dejavnik dolgoročne gospodarske rasti družbe. Nova spoznanja, odkritja, ideje in inovacije potrebujejo ustrezno okolje, da se realizirajo na trgu in s tem prispevajo h gospodarski rasti. Potrebujejo ustrezno razvite tržne in politične institucije, ki spodbujajo gospodarske in raziskovalne procese ter stabilno in navzven odprto okolje. V pričujočem delu ugotavljamo: da ima ekonomska svoboda zelo pomemben posredni in neposredni vpliv na gospodarsko rast; da višje ravni ekonomske svobode koristijo državi in dolgoročno prebivalcem pomembno zvišajo življenjski standard.
Ključne besede: ekonomska svoboda, Fraserjev indeks, indeks Heritage, gospodarska rast, dejavniki gospodarske rasti
Objavljeno: 06.07.2016; Ogledov: 336; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

67.
PROCES UVEDBE SKUPNE EVROPSKE VALUTE V REPUBLIKI MAKEDONIJI
Nikola Naumovski, 2016, diplomsko delo

Opis: Proces uvedbe skupne evropske valute oziroma vstop v Evropsko ekonomsko in monetarno unijo (EMU) predstavlja za posamezno državo pomembno stopnjo v procesu gospodarske konvergence z Evropsko unijo (EU). Pred vstopom v EMU mora država izpolniti določena družbeno-gospodarska merila, ki ji omogočajo opustiti svojo neodvisno denarno politiko kot sredstvo ohranjanja gospodarske stabilnosti oziroma zunanjega in notranjega ravnovesja. Zmožnost države, da ohranja gospodarsko stabilnost brez potrebe po neodvisni denarni politiki, se lahko vrednoti s pomočjo normativnih in teoretičnih meril, ki so predstavljena v ekonomski literaturi. Normativna merila, ki jih zajemajo maastrichtski konvergenčni kriteriji, predstavljajo nujni pogoj za sprejetje skupne evropske valute; če jih država pristopnica ne izpolni, ne sme vstopiti v EMU. Po drugi strani pa teoretična merila, ki jih zajema teorija optimalnega valutnega območja, sicer ne zahtevajo formalne izpolnitve, a še posebej dobro dopolnjujejo pričujočo analizo, saj širijo razumevanja obravnavanega problema. V pričujočem diplomskem delu smo na podlagi nizov kriterijev ovrednotili pripravljenost, da bo Republika Makedonija za vstop v EMU, pri čemer moramo opozoriti, da analiza temelji na predpostavki, da bo Republika Makedonija sčasoma postala članica Evropske unije – v letu 2016 je namreč še vedno država kandidatka. Analiza stopnje nominalne konvergence – po merilih stabilnosti cen in deviznega tečaja, nizke stopnje dolgoročnih obrestnih mer in fiskalne discipline – sicer kaže, da Republika Makedonija uspešno izpolnjuje številne maastrichtske konvergenčne kriterije, vendar pomembni izzivi ostajajo. Rast produktivnosti v izvoznem sektorju ob hitrejši rasti nemenjalnih cen lahko namreš prispeva k povečanju inflacijskih pritiskov. Prav tako lahko nadaljnja liberalizacija kapitalskega trga zmanjša že tako nizko raven monetarne avtonomije države in posledično vodi do višje variabilnosti deviznega tečaja. Vendar bo v tem primeru višja stopnja integracije kapitalskega trga vodila v znižanje dolgoročnih obrestnih mer, ki so trenutno občutno višje od tistih v EU. In nenazadnje, čeprav je bil javni dolg ohranjen na zmerni ravni, lahko nedavno povečanje proračunske porabe ogrozi dolgoročno vzdržnost javnega dolga Republike Makedonije. Po analizi realne konvergence sodeč je Republika Makedonija v zgodnjih fazah, saj je njen bruto domači proizvod na prebivalca trikrat nižji v primerjavi z Evropsko unijo. V nadaljnji analizi smo preverili naslednja merila teorije optimalnega valutnega območja: i) stopnja trgovinske povezanosti (velikost in odprtost gospodarstva, diverzifikacija izvoza in uvoza), ii) stopnja simetričnosti poslovnih ciklov (korelacija BDP) med Evropsko unijo in Republiko Makedonijo, in iii) nemonetarni mehanizmi prilagajanja (plačna in cenovna fleksibilnost, mobilnost delovne sile in kapitala). Izidi analize kažejo, da so med gospodarstvi Republike Makedonije in Evropske unije še vedno izrazite razlike, zaradi katerih ne tvorita optimalnega valutnega območja, čeprav je raven trgovinske povezanosti med njima visoka. Predvsem gre izpostaviti izrazito razliko v sogibanju BDP obeh gospodarskih enot, kar nakazuje, da utegnejo imeti gospodarski šoki asimetrično naravo. Do enakih zaključkov pridemo tudi, če upoštevamo strukturo BDP. Nemonetarni mehanizmi prilagajanja so zato toliko bolj potrebni za ohranitev notranjega in zunanjega ravnotežja v makedonskem gospodarstvu. A naš pregled kaže, da so nedovolj operativni. Podroben pogled namreč odkriva togost cen in plač ter nizko stopnjo mobilnosti z izjemo zunanje mobilnosti delovne sile, ki je služila kot temeljni nemonetarni mehanizem prilagajanja. Skratna, Republika Makedonija se mora soočiti s pomembnimi izzivi in sprejeti ustrezne ukrepe, da bo izpolnila tako maastrichtske kriterije kot merila optimalnega valutnega območja ter tako zagotovila uspešno uvedbo skupne evropske valute.
Ključne besede: Republika Makedonija, vstop v Evropsko unijo, monetarna integracija, maastrichtski konvergenčni kriteriji, optimalno valutno območje, Evropska ekonomska in monetarna unija, režimi deviznih tečajev, uvedba skupne evropske valute.
Objavljeno: 03.06.2016; Ogledov: 578; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

68.
VLOGA KLJUČNIH SEKTORJEV PRI PREMAGOVANJU GOSPODARSKE KRIZE - ANALIZA DRŽAV V EVROPSKI UNIJI
Boštjan Kramberger, 2016, magistrsko delo

Opis: V obsežni raziskavi smo identificirali ključne sektorje gospodarstev držav EU. Sektorske multiplikatorje smo lahko izračunali za 16 držav članic EU(Avstrijo, Belgijo, Češko, Nemčijo, Dansko, Finsko, Francijo, Veliko Britanijo, Grčijo, Irsko, Italijo, Litvo, Nizozemsko, Poljsko, Portugalsko in Slovenijo). Medtem ko ni bilo možno izračunati sektorskih multiplikatorjev za 12 držav članic EU(Bolgarijo, Ciper, Estonijo, Hrvaško, Latvijo, Luksemburg, Madžarsko, Malto, Romunijo, Slovaško, Španijo in Švedsko), ker matrike niso imele definiranega inverza. V analizi smo ugotovili, da so najbolj odporni na krizo sektorji, ki so v daljšem obdobju v opazovanem gospodarstvu imeli največji vpliv na povezanost za nazaj in povezanost za naprej. V obdobju od leta 2001 do 2011 smo analizirali ključne sektorje v opazovanih 16 državah članicah EU. Ugotavljali smo podobnosti in razlike v spreminjanju medsektorskih povezav in s tem strukture gospodarstva v državah članicah Evropske unije. Identificirali smo tiste sektorje, ki so najbolj pripomogli , da so opazovane države članice Evropske unije čim prej okrevale po gospodarski in finančni krizi.
Ključne besede: input-output tabele, matrike, ključni sektorji, kriza, EU
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 406; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (10,45 MB)

69.
NEVARNOST SEKULARNE STAGNACIJE V RAZVITIH DRŽAVAH
Daniel Potrč, 2016, diplomsko delo

Opis: Po finančni krizi leta 2008 so številni ekonomisti verjeli, da si bo gospodarstvo hitro opomoglo. Toda to se ni zgodilo. V zadnjih osmih letih gospodarske napovedi zaostajajo tudi za tistimi najbolj pesimističnimi zgodnjimi pričakovanji. Te nevsakdanje razmere so številne ekonomiste spodbudile, da so ponovno začeli razmišljati o konceptu sekularne stagnacije. Teorija sekularne stagnacije je zaživela z Alvinom Hansenom v tridesetih letih minulega stoletja. Teorija opisuje razmere dolgoročne nizke gospodarske rasti in govori o tem, da v določenih okoliščinah nizke obrestne mere niso dovolj, da bi spodbudile povpraševanje. V tem diplomskem delu predstavljamo teorijo sekularne stagnacije in vzroke tega fenomena. Predstavljamo tudi nekatere novejše interpretacije te teorije. V empiričnem delu našega primerjamo teoretične ugotovitve s statističnimi podatki, da bi ugotovili, če obstaja dokaz o sekularni stagnaciji v sodobnih razvitih gospodarstvih. Diplomsko delo zaključujemo s študijo primera Japonske in njenega več kot dve desetletji dolgega boja proti stagnaciji.
Ključne besede: sekularna stagnacija, gospodarska rast, ničelna spodnja meja, agregatno povpraševanje, agregatna ponudba, Alvin Hansen, Lawrence Summers
Objavljeno: 23.03.2017; Ogledov: 495; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (4,21 MB)

70.
VELJAVNOST PARITETE KUPNE MOČI V IZBRANIH VZHODNOEVROPSKIH DRŽAVAH
Tina Maučec, 2016, magistrsko delo

Opis: Poglavitni namen magistrskega dela je analiza veljavnosti teorije paritete kupne moči (PKM) v izbranih evropskih tranzicijskih državah. Čeprav teorija PKM velja za preprosto teorijo, je le-ta v realnosti težko uresničljiva, saj obstajajo številne omejitve, ki nasprotujejo njeni veljavnosti. Poleg osnovnih omejitvenih dejavnikov, ki izhajajo iz mednarodne menjave, obstajajo številni drugi, za tranzicije države, specifični dejavniki. Te države se namreč razlikujejo od ostalih držav zahodne Evrope, saj so opravile prehod iz strogo centraliziranih držav v tržno usmerjene, zato so kot take doživele številne gospodarske spremembe. Tako so realni šoki, ki izhajajo iz narave njihove gospodarske preobrazbe, vplivali na gibanje realnega deviznega tečaja in s tem pripomogli k odstopanjem od veljavnosti PKM. Analizo veljavnosti teorije PKM smo opravili za šest držav članic Evropske unije, ki za zdaj še niso sprejele evra kot svoje valute, in sicer: Bolgarija, Češka, Hrvaška, Madžarska, Poljska in Romunija. Uporabili smo teste stacionarnosti časovne vrste, in sicer ADF in KPSS test. Osnovo analize predstavljajo izračunane serije podatkov o realnih deviznih tečajih. Pri tem smo za bazno valuto uporabili tako ameriški dolar kot evro. Veljavnost PKM smo sprva preverjali za celotno obdobje opazovanja, ki je zajemalo mesečne podatke od leta 1995 do leta 2015 v primeru uporabe ameriškega dolarja in od leta 1996 do leta 2015 v primeru uporabe evra. Celotno obdobje opazovanja smo razčlenili še na dve podobdobji, odvisni od vstopa posamezne države v Evropsko unijo – tako je prvo obdobje zajemalo čas od začetka opazovanja do vstopa države v Unijo in drugo obdobje od vstopa države v Unijo do konca obdobja opazovanja. Pri upoštevanju celotnega obdobja opazovanja nismo uspeli najti obsežnih dokazov v korist veljavnosti PKM v izbranih državah, zlasti to velja pri uporabi bazne valute ameriški dolar. Rezultati so nekoliko spodbudnejši v podobdobjih, saj nam je uspelo dokazati veljavnost PKM v nekaterih primerih. Ugotovili smo tudi, da ima evro kot referenčna valuta pri PKM pomembnejšo vlogo od ameriškega dolarja, še posebej po vstopu teh držav v Evropsko unijo.
Ključne besede: pariteta kupne moči, tranzicijske države, trendna apreciacija, realni devizni tečaj, stacionarnost, test enotskega korena.
Objavljeno: 24.08.2016; Ogledov: 612; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici