| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 88
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
41.
EMPIRIČNA OCENA VPLIVA CEN ENERGENTOV NA INFLACIJO V SLOVENIJI
Jernej Mencinger, 2011, diplomsko delo

Opis: V današnjem času večina gospodarstev za normalno delovanje potrebuje različne energente, kar postavlja energente v privilegiran poloţaj v celotnem gospodarstvu. Slovenija, kot majhno odprto gospodarstvo, je odvisna od uvoza energentov. Cena energentov je eksogeno določena in vpliva na inflacijsko stopnjo v drţavi. Raziskali smo inflacijski vpliv teh cen v Sloveniji v obdobju od 1995 do 2010. Uporabili smo VAR model in input-output analizo cen. Iz rezultatov empiričnega dela je razvidno, da 10 % povečanje cen energentov prispeva k povišanju inflacijske stopnje za pribliţno 0,9 odstotne točke. Kot smo pričakovali, so rezultati obeh metod pokazali podoben vpliv.
Ključne besede: Ključne besede: inflacija, energetska odvisnost, VAR model, input-output analiza.
Objavljeno: 16.01.2012; Ogledov: 1276; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

42.
GOSPODARSKA GIBANJA IN PRIMERJAVA CEN STORITEV MED SLOVENIJO IN MADŽARSKO
Tomaž Kokot, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V diplomskem seminarju smo s pomočjo popisa cen storitev na Madžarskem in v Sloveniji ter z izračuni dokazali, da je slovensko gospodarstvo bolje razvito od madžarskega. Vsi podatki o gospodarstvih držav kažejo na večje približevanje Slovenije k povprečju EU-27. Naši izračuni kažejo, da je bila raven cen storitev marca 2010 v Sloveniji za 28 % višja kot na Madžarskem. Obenem je imela Slovenija za 36 % višji BDP na prebivalca od Madžarske. Ugotavljamo, da je višja gospodarska razvitost države povezana z višjo ravnijo cen.
Ključne besede: Slovenija, Madžarska, stopnja razvitosti, storitve, raven cen, censka pariteta, censka dispariteta, bruto domači proizvod in inflacija.
Objavljeno: 22.11.2011; Ogledov: 1878; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

43.
RAZMERJA CEN PROMETNIH STORITEV IN CEN KOMUNIKACIJSKIH STORITEV V IZBRANIH DRŽAVAH EVROPSKE UNIJE
Urška Kralj, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja raziskavo ravni cen prometnih in komunikacijskih storitev v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, Italiji in na Madžarskem. Razdeljeno je na dva dela: V prvem delu smo analizirali gospodarska gibanja v opazovanih državah. Drugi del pa obsega razlago metod za izračun ravni cen prometnih in komunikacijskih storitev in njihovo medsebojno primerjavo in interpretacijo opravljenih izračunov. Za merjenje razvitost narodnega gospodarstva najpogosteje uporabljamo bruto domači proizvod na prebivalca, merjen po pariteti kupne moči. Nemčija, Italija in Avstrija spadajo med razvitejše države EU. V letu 2010 je imela največji BDP na prebivalca Avstrija, ki je za 25 % presegla evropsko povprečje, sledila ji je Nemčija z 18 % in Italija, katere BDP na prebivalca je bil enak evropskemu povprečju. Slovenija in Madžarska spadata med mlajše države članice EU in za starejšimi državami po gospodarski razvitosti nekoliko zaostajata. V letu 2010 je tako slovenski BDP, merjen po pariteti kupne moči, dosegel 87 % povprečja EU, Madžarski pa 64 % povprečja EU. V naši raziskavi cen so slovenske cene prometnih in komunikacijskih storitev dosegle 84 % raven avstrijskih cen, 76 % raven nemških cen in 81 % raven italijanskih cen. V primerjavi z Madžarsko je bila raven cen prometnih in komunikacijskih storitev v Sloveniji za 9 % višja kot na Madžarskem.
Ključne besede: transportne storitve, komunikacijske storitve, stopnja gospodarske razvitosti, censka pariteta, censka dispariteta
Objavljeno: 22.10.2011; Ogledov: 1501; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (560,80 KB)

44.
ANALIZA IZBRANEGA VZORCA DROBNOPRODAJNIH CEN V SLOVENIJI IN NA SLOVAŠKEM
Jelena Gumbas, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Primerjava Slovenije in Slovaške s pomočjo makroekonomskih kazalcev je v prvem sklopu diplomskega dela pokazala, da je Slovenija gospodarsko bolj razvita država od Slovaške, saj je v Sloveniji BDP na prebivalca leta 2010 predstavljal 86 % povprečja evropske sedemindvajseterice, na Slovaškem pa 74 % evropskega povprečja. Tudi raven cen je bila leta 2010 na Slovaškem za 28,8 % nižja od povprečja EU-27, v Sloveniji pa za 16 %. Obe državi še vedno zaostajata za povprečjem EU-27. V drugem sklopu diplomskega dela pa smo analizirali in predstavili rezultate primerjave ravni cen različnih izdelkov. Prišli smo do zaključka, da so bile marca 2011 cene sredstev za izobraževanje in sredstev za razvedrilo v povprečju za 15 % višje v Sloveniji kot cene enakega blagovnega vzorca na Slovaškem. Podatki iz diplomskega dela kažejo na večjo gospodarsko razvitost Slovenije glede na Slovaško gospodarstvo. V drugem sklopu diplomskega dela pa smo analizirali in predstavili rezultate primerjave ravni cen različnih izdelkov. Prišli smo do zaključka, da so bile marca 2011 cene sredstev za izobraževanje in sredstev za razvedrilo v povprečju za 15 % višje v Sloveniji kot cene enakega blagovnega vzorca na Slovaškem. Podatki iz diplomskega dela kažejo na večjo gospodarsko razvitost Slovenije glede na Slovaško gospodarstvo.
Ključne besede: gospodarska razvitost, inflacija, censka pariteta, raven cen.
Objavljeno: 02.12.2011; Ogledov: 1669; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

45.
BREZPOSELNOST IN INFLACIJA V IZBRANIH DRŽAVAH EVROPSKE UNIJE
Jani Prednik, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Brezposelnost in inflacija sta nedvomno dve zelo pomembni determinanti, ki kažeta, kako uspešno je gospodarstvo. Ekonomisti si glede teh dveh determinant niso enotni. Nekateri zagovarjajo tezo, da se mora na račun višje stopnje brezposelnosti znižati inflacija, drugi trdijo obratno. Teoretično povezavo med tema dvema determinantama prikazuje t. i. Phillipsova krivulja. Sloveniji, Slovaški, Češki, Litvi, Latviji, Madžarski in Poljski je skupno, da so šle skozi proces tranzicije v tržno gospodarstvo. Strukturne in druge institucionalne spremembe, ki so spremljale ta prehod, so vplivale na značilnosti povezave med brezposelnostjo in inflacijo. Nekatere države so se borile z visoko brezposelnostjo, druge z visoko inflacijo. Večini držav pa je uspelo obe determinanti znižati in spraviti na vzdržno, tržnim gospodarstvom primerljivo raven. Rezultati raziskav ne pritrjujejo tezi, da je v vseh obravnavanih državah možno najti poenoteno povezavo med stopnjo inflacije in stopnjo brezposelnosti.
Ključne besede: inflacija, brezposelnost, bruto domači proizvod, Phillipsova krivulja, inflacijska pričakovanja.
Objavljeno: 01.12.2011; Ogledov: 1742; Prenosov: 367
.pdf Celotno besedilo (659,88 KB)

46.
ANALIZA ODPIRANJA TRGA POŠTNIH STORITEV V DRŽAVAH EVROPSKE UNIJE
Rajko Jerenec, 2012, magistrsko delo

Opis: Analiza odpiranja trga poštnih storitev v državah Evropske unije (v nadaljevanju EU) je delo, ki je nastajalo v letu pred in v letu po formalnem odprtju slovenskega poštnega trga. Trenutna sintetična ugotovitev je, da gre pri liberalizaciji trga univerzalnih poštnih storitev za dolgotrajen proces, njeni učinki pa so po posameznih državah EU dokaj različni. Države iščejo znosno razmerje med sorazmerno svobodnim vstopom na prej monopolno regulirane trge in zahtevo po izvajanju ter zagotavljanju kakovostne univerzalne poštne storitve. Slovenija je pri definiranju teh razmerij še v izhodiščnem položaju. Kljub temu izpostavljamo tri ugotovitve, ki izhajajo iz analize: 1. Izvajalec univerzalne storitve v Sloveniji bo izvajal cenovne pritiske, saj z izvajanjem univerzalne poštne storitve ustvarja negativen poslovni rezultat, istočasno pa mu prihajajoča konkurenca odvzema pozitivne učinke ekonomij obsega in onemogoča subvencioniranje iz nizkostroškovnih urbanih središč v visokostroškovna območja podeželja. Ugotovitev je podkrepljena s historičnimi podatki in z ugotovitvami iz primerjave cen, ki pokažejo, da relativna raven cen storitev iz prejšnjega rezerviranega področja občutno zaostaja za nacionalno ravnijo cen in da je slovenska raven cen teh poštnih storitev med najnižjimi v EU. 2. Z vstopom konkurence bo izvajalec univerzalne storitve v Sloveniji doživel velik pritisk na svoje stroške izvajanja univerzalne storitve, ki mu glede na izbor načina financiranja ne bodo povrnjeni. V primeru, da racionalizacija poslovanja in zviševanje učinkovitosti ne bosta zadoščala, bodo nekatera področja doživela slabšanje kakovosti univerzalne storitve, česar za Slovenijo sicer še ne moremo potrditi, se pa to delno potrjuje skozi krčenje skupnega števila poštnih enot v EU. 3. Izvajalci univerzalne storitve so v spremenjenih tržnih razmerah prisiljeni k višji učinkovitosti, večji inovativnosti, boljši organiziranosti in k uvajanju novih, boljših storitev. Ugotovitev se nam je potrdila skozi horizontalno povezovanje, vertikalno konsolidacijo, diverzifikacijo in čezmejno širjenje dejavnosti izvajalcev univerzalne storitve. Izvajalec univerzalne storitve v Sloveniji je trendom v EU v glavnem sledil, in to ob istočasnem zviševanju kakovosti prenosa pošiljk korespondence, racionalizaciji poslovanja, zviševanju produktivnosti ter uvajanju novih storitev z integracijo elektronskih in informacijskih storitev.
Ključne besede: trg poštnih storitev, univerzalna poštna storitev, regulacija trga, financiranje univerzalne poštne storitve, raven cen
Objavljeno: 21.02.2013; Ogledov: 1120; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

47.
Analiza cen prometnih in komunikacijskih storitev v izbranih državah srednje in vzhodne Evrope
Valerija Završek, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. V prvem delu predstavlja makroekonomsko aktivnost in raven gospodarske razvitosti izbranih držav. Vse štiri države so relativno majhne in zunanjetrgovinsko odprte ekonomije. Tri države so članice Evropske unije, kar jim pri njihovem razvoju omogoča mnogo več kot bi jim le njihovi lastni tržni potenciali. To so Češka, Slovaška in Slovenija, ki so leta 2004 vstopile v EU. Hrvaška je kot država pristopnica, ki naj bi k EU pristopila leta 2013. Po bruto domačem proizvodu na prebivalca po pariteti kupne moči, je bila v letu 2011 prva najbolj razvita država Slovenija, sledile so ji Češka, Slovaška in Hrvaška. Drugi del predstavlja raziskavo oziroma primerjalno analizo cen prometnih in komunikacijskih storitev v izbranih državah. Tudi ta analiza pokaže gospodarsko razvitost posamezne države. V raziskavi so slovenske cene prometnih in komunikacijskih storitev presegle raven cen ostalih držav.
Ključne besede: gospodarska razvitost, prometne storitve, komunikacijske storitve, raven cen.
Objavljeno: 03.11.2012; Ogledov: 866; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

48.
KONCEPT UNIVERZALNEGA TEMELJNEGA DOHODKA V TRŽNEM GOSPODARSTVU
Leon Ritovšek, 2012, diplomsko delo

Opis: Univerzalni temeljni dohodek (UTD) predstavlja prenovo socialne države. Vsem upravičencem nepogojno prinaša materialno osnovo za življenje. UTD je pomemben člen pri prilagoditvi na različne spremembe, ki jih prinaša informacijska družba. UTD bi poenostavil obstoječ sistem socialne države. V okviru argumentacije UTD je bil naš namen razčistiti določena vprašanja, ki jih poraja tržno gospodarstvo. Prvo večje vprašanje je samoumevna gospodarska rast. Ta povzroča nepopravljive družbene in ekološke posledice, zato je nujno preoblikovanje obstoječega ekonomskega razvoja. Naslednje vprašanje je analiza pojma dela, pri kateri smo ugotovili, da delo ni enopomenska beseda. Podobno je s pojmom brezdelja, ki ga ne moremo stereotipno označiti kot družbeno škodljivega. Nakazali smo različne trende, ki vplivajo na brezposelnost. UTD ljudi ne stigmatizira in nanje ne vrši psihičnega pritiska, s tem pa ugodno vpliva na njihov razvoj in ustvarjalnost. Po drugi strani pa se pojavlja nevarnost, da bi UTD povzročil neaktivnost ljudi, izogibanje družbeno koristnemu delu in marginalizacijo ranljivih družbenih skupin. Upoštevajoč izračune za Slovenijo se lahko sklepa, da je UTD v tej državi za leto 2008 finančno izvedljiv. Glede na ekonomsko razvitost in statistične podatke bi Slovenija lahko postala ena prvih držav, ki bi uvedla UTD za vse prebivalce. Sistem UTD v Sloveniji je po omenjenem izračunu od sedanjega sistema javnofinančno ugodnejši.
Ključne besede: tržno gospodarstvo, univerzalni temeljni dohodek, gospodarska rast, okolje, delo, odgovornost, brezdelje, brezposelnost, neenakost, revščina, UTD v Sloveniji
Objavljeno: 13.12.2012; Ogledov: 1128; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (491,95 KB)

49.
ANALIZA RAZMERIJ CEN STORITEV MED SLOVENIJO IN ČEŠKO REPUBLIKO
Marcel Gajzer, 2012, diplomsko delo

Opis: Ugotovili smo, da sta Slovenija in Češka podobni državi. Pri obeh storitveni sektor predstavlja glavni gospodarski sektor in obe sta odprti ekonomiji. Finančna kriza je imela učinek na obe gospodarstvi, vendar je slovensko bolj prizadelo in počasneje okreva. Slovensko gospodarstvo je še vedno bolj razvito od Češkega, saj imamo višji BDP per capita in tudi raven cen je višja kot v referenčni državi. Skozi analizo primerjave cen v drugem delu diplomskega seminarja smo izračunali, da je splošna raven cen storitev višja v Sloveniji kot na Češkem. Višja je za 26 %. Tudi vseh deset storitvenih skupin je bilo dražjih od tistih na Češkem. Najbližje češkim cenam so bile cene komunikacije.
Ključne besede: Slovenija, Češka Republika, storitve, raven cen, censka pariteta, censka dispariteta, raven razvitosti, BDP.
Objavljeno: 20.12.2012; Ogledov: 1221; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

50.
PRIMERJAVA SLOVENSKEGA IN ČEŠKEGA GOSPODARSTVA S POUDARKOM NA OCENI RAVNI CEN STORITEV
Kaja Premoš, 2012, diplomsko delo

Opis: Slovenija in Češka sta leta 2004 skupaj s še nekaterimi državami vstopili v Evropsko unijo. Za obe je značilno, da imata majhno in zelo odprto gospodarstvo in sta odvisni od gospodarskih gibanj na tujih trgih. Obe državi sta beležili visoko gospodarsko rast po vstopu v EU, ki pa se je končala z gospodarsko krizo ob koncu leta 2008 in po kateri je Češka dosti bolje okrevala od Slovenije. Po BDP na prebivalca sta obe državi pod evropskim povprečjem. Vendar je slovenski BDP na prebivalca v letu 2011 še vedno višji od češkega, saj dosega 84 % evropskega povprečja, medtem ko češka raven razvitosti dosega 80 % evropskega povprečja.V drugem delu diplomskega seminarja nam je analiza cen pokazala, da ima Slovenija za okoli 16 % višjo raven cen storitev od Češke. Komunalne storitve so bile edina skupina, ki je imela v povprečju višjo raven cen na Češkem kot v Sloveniji. Pri ostalih skupinah so bile cene v Sloveniji višje. Najbolj sta se ravni cen približali v skupini storitev komunikacij.
Ključne besede: Slovenija, Češka, primerjava cen, censke disparitete, storitve, gospodarska razvitost, BDP.
Objavljeno: 21.12.2012; Ogledov: 1271; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (589,01 KB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici