| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 84
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
31.
Globalni konkurenčni položaj tekstilne in oblačilne industrije v Evropski uniji
Janja Štabuc, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen in temeljni cilj diplomskega dela je bil proučiti globalni konkurenčni položaj tekstilne in oblačilne industrije v EU glede na tržne spremembe, ki so vezane na liberalizacijo uvoza tekstila iz azijskih držav, predvsem iz Kitajske. Od držav članic EU smo najbolj izpostavili Slovenijo ter proučili vpliv novih tržnih razmer na njeno poslovanje ter njen odziv. Opravili smo krajšo analizo poslovnih rezultatov tekstilne in oblačilne industrije v EU in Sloveniji, nato pa smo opravili primerjav
Ključne besede: tekstilna in oblačilna industrija, liberalizacija uvoza, evropska tehnološka platforma, Slovenska tekstilna tehnološka platforma.
Objavljeno: 29.06.2009; Ogledov: 1918; Prenosov: 415
.pdf Celotno besedilo (412,39 KB)

32.
PRIMERJAVA DROBNOPRODAJNIH CEN ŽIVIL V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM
Andreja Šooš, 2009, diplomsko delo

Opis: Slovenija in Hrvaška, nekdaj tesno povezani državi s skupnim gospodarstvom, sta se po osamosvojitvi začeli razvijati z različno intenzivnostjo. Slovenija je tako leta 2004 postala članica EU in leta 2007 še članica EMU. Sprostil se je prost pretok blaga, poenostavilo se je poslovanje zaradi enotne valute. Hrvaška, država kandidatka za vstop v EU, pa se je zaradi slabih političnih razmer in vojne v začetku devetdesetih let razvijala počasneje. Skozi številne kazalnike smo preučili gospodarstvi obe držav in ugotovili, da sicer obe državi zaostajata za povprečjem EU-27, vendar je slovensko gospodarstvo razvitejše, saj je BDP na prebivalca po pariteti kupne moči leta 2008 v Sloveniji znašal 89,8 % povprečja EU-27, raven cen pa je dosegla 83 % povprečja EU-27. Na Hrvaškem je BDP na prebivalca znašal 63 % povprečja EU-27, raven cen pa je dosegla 74,7 % povprečja EU-27.V drugem sklopu diplomskega dela smo analizirali cene v vzorcu 157 živil, razdeljenih v 13 osnovnih skupin. Pri primerjavi 1419 cen živil smo prišli do naslednjih ugotovitev: Raven censke paritete živil znaša 105, kar pomeni, da so cene v Sloveniji za 5 % višje kot na Hrvaškem. Najdražjo skupino predstavljajo izdelki iz žit, ki so v Sloveniji dražji za 21 %, najdražje živilo pa je česen. Ta je v Sloveniji dražji za 154 % v primerjavi s Hrvaško. Najcenejša skupina v Sloveniji so predelane in konzervirane vrtnine, ki so cenejše za 8 %, najcenejše živilo v Sloveniji pa so bomboni Haribo Happy Cola. Ti so za 32 % cenejši od tistih na Hrvaškem.
Ključne besede: BDP, stopnja inflacije, raven cen, censka pariteta
Objavljeno: 08.06.2010; Ogledov: 3337; Prenosov: 333
.pdf Celotno besedilo (369,49 KB)

33.
ZAPOSLOVANJE TUJE DELOVNE SILE V SLOVENIJI
Valerija Tratnjek, 2010, diplomsko delo

Opis: Zaposlovanje tujcev v Sloveniji poteka s pridobljenim delovnim dovoljenjem, ki se izda za točno določen čas in pri točno določenem delodajalcu. Delovno dovoljenje se lahko samo izjemoma nadomesti z drugim dokumentom. Za zaposlitev v Evropski uniji praviloma ne potrebujemo delovnih dovoljenj, saj je temeljna svoboščina, ki jo omogoča Evropska unija prosti pretok ljudi. Obvezna je le prijava delavca, ki pa jo opravi delodajalec. Drugače velja v tistih državah, ki izrecno zahtevajo izdajo delovnih dovoljenj. Poznamo tri vrste delovnih dovoljenj, in sicer: dovoljenje za zaposlitev, dovoljenje za delo in osebno delovno dovoljenje. Dovoljenje za zaposlitev in dovoljenje za delo se izdata na vlogo delodajalca, medtem ko se osebno delovno dovoljenje praviloma izda na vlogo tujca. Veliko vlogo pri izdaji delovnega dovoljenja pa ima trenutno stanje na trgu delovne sile. Z oblikovanjem kvotnega sistema, v novem ZZDT je država omejila izdajo števila delovnih dovoljenj in s tem omejila množično prevzemanje dela, ki je primarno namenjeno domačemu prebivalstvu. Šele, ko za razpisano delovno mesto ni primernega domačega kadra, zaprosi za zaposlitev tujca. Na slovenskem trgu dela, se največ zaposlujejo moški tujci iz Bosne in Hercegovine, stari med 30 in 40 let in s I. oziroma s IV. stopnjo izobrazbe. Največ tujcev je zaposlenih v gradbeništvu v okolici Ljubljane.
Ključne besede: zaposlovanje tujcev, delovna dovoljenja, zakoni in določila, kvote, imigracijska politika, tujci iz tretjih držav, tujci iz držav Evropske unije
Objavljeno: 02.09.2010; Ogledov: 1710; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (709,98 KB)

34.
PRESOJA RAZVOJA OBČINE MARKOVCI S POMOČJO IZBRANIH EKONOMSKIH KAZALNIKOV
Marjana Horvat, 2010, diplomsko delo

Opis: Od nastanka samostojne Slovenije do danes je bilo mnogo občin novoustanovljenih (oziroma odcepljenih od matične občine). Ob osamosvojitvi je Slovenija bila razdeljena na 58 občin, danes pa jih imamo kar 210. Ena izmed mladih občin je tudi Občina Markovci, ki jo proučujemo v tej diplomski nalogi. V začetku najprej predstavimo teoretično zasnovo lokalne samouprave v Sloveniji, šele nato začnemo navajati specifične podatke obravnavane občine. Osrednji del predstavlja obdelava podatkov z demografskega in gospodarskega področja, pridobljenih iz javno dostopnih baz (AJPES in SURS). Kljub začetnemu negativnemu prirastu prebivalstva se je kasneje izkazala pozitivna rast, kar je značilno tudi za Slovenijo. Raven povprečnih neto plač v Občini Markovci v letu 2009 dosega 90 % povprečne slovenske neto plače. Število podjetij na 1.000 prebivalcev v občini Markovci v opazovanem obdobju narašča, vendar se oddaljuje od slovenskega povprečja. Bruto investicije se v letih od 1999 do 2008 v Občini Markovci povečajo za 90 odstotnih točk več kot v Sloveniji. Vendar so te na prebivalca mnogo nižje. Skupni prihodki na zaposlenega v opazovanem obdobju naraščajo, vendar pa se raven prihodka na zaposlenega v Občini Markovci odmika od slovenskega povprečja. Ključne panoge v Občini Markovci so predelovalne dejavnosti, gradbeništvo in gostinstvo, te dosegajo najvišjo neto dodano vrednost na zaposlenega ter prispevajo največji delež k skupnih prihodkom. Pri primerjavi Občine Markovci z referenčnimi občinami pa smo ugotovili, da je v povprečju njen razvoj podoben razvoju drugih občin, v nekaterih kategorijah je njen položaj boljši, v nekaterih pa slabši.
Ključne besede: lokalna samouprava, dejavniki gospodarskega razvoja, občina Markovci
Objavljeno: 15.10.2010; Ogledov: 1286; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (888,54 KB)

35.
PRIMERJAVA DROBNOPRODAJNIH CEN ŽIVIL IN PIJAČ V SLOVENIJI IN NA MADŽARSKEM
Nuša Novak, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Madžarska in Slovenija sta leta 2004 postali članici Evropske unije. S tem sta državi, ki sta izrazito izvozno naravnani, dodatno okrepili svoj položaj na mednarodnem trgu. Slovenija je le tri leta kasneje prevzela evro, Madžarska pa zaradi neizpolnjevanja konvergenčnih makroekonomskih kriterijev še do danes ni prevzela evra. Če primerjamo obe državi po makroekonomskih kazalcih, lahko vidimo, da je Slovenija pred Madžarsko. BDP na prebivalca je leta 2009 v Sloveniji dosegel 86 % povprečja EU-27, na Madžarskem pa 63 % povprečja EU-27. V diplomskem seminarju smo primerjali cene 162 živil in pijač, razdeljenih v 14 skupin. Na podlagi izračunov smo prišli do naslednjih zaključkov: • Raven censke paritete živil in pijač znaša 129, kar pomeni, da so cene živil in pijače v Sloveniji v povprečju za 29 % višje kot na Madžarskem. • Med preučevanimi skupinami živil in pijač je relativno najdražje sveže meso, ki je v Sloveniji za 54 % dražje, sledijo mu kokošja jajca (za 52 %) in izdelki iz žit (za 45 %). • Absolutno najcenejša skupina je v Sloveniji sveže sadje, ki je cenejše za 3 % v primerjavi z Madžarsko. To pa je tudi edina skupina, ki je bila v Sloveniji cenejša kot na Madžarskem.
Ključne besede: gospodarska razvitost, inflacija, raven cen, censka pariteta, censka dispariteta
Objavljeno: 27.01.2011; Ogledov: 4164; Prenosov: 259
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

36.
ANALIZA VPLIVA OBRAMBNIH IZDATKOV NA GOSPODARSKO AKTIVNOST: PRIMER ZDA
Uroš Pureber, 2010, diplomsko delo

Opis: Veda, ki preučuje vpliv obrambnih izdatkov na gospodarsko rast, je relativno mlada. Veliko se je o tej temi začelo govoriti po drugi svetovni vojni in po koncu hladne vojne, ko so se države po vsem svetu začele množično razoroževati. ZDA so najmočnejša svetovna vojaška sila in njihov delež celotnih svetovnih obrambnih izdatkov je preko 40 %. V diplomskem delu predstavljamo empirično funkcijo gospodarske rasti ZDA na podlagi četrtletnih agregiranih podatkov za obdobje od prvega četrtletja 1947 do konca drugega četrtletja 2010. Najprej smo obravnavali teoretična izhodišča modelov obrambnih izdatkov in predstavili uporabljeno podatkovno bazo. Na podlagi teh podatkov smo nato izvedli analizi funkcij gospodarske rasti. Ocenili in primerjali smo linearno in dvojnologaritemsko obliko funkcije, izmed ocenjenih pa smo izbrali najprimernejšo obliko. Izbrano funkcijo smo nato dalje testirali glede na predpostavke metode navadnih najmanjših kvadratov. Na podlagi rezultatov je bil za ZDA v skladu s pričakovanji ekonomske teorije ugotovljen vpliv obrambnih izdatkov na gospodarsko rast.
Ključne besede: funkcija gospodarske rasti, metoda najmanjših kvadratov, obrambni izdatki, ZDA.
Objavljeno: 02.02.2011; Ogledov: 1118; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

37.
NALOŽBE V OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE V SLOVENIJI
Andreja Berlak, 2010, diplomsko delo

Opis: Energetska intenzivnost Evropske unije je precej visoka, prav tako Slovenije, ki je kot majhno gospodarstvo nenehno odvisna od uvoza energije. EU je izdala Podnebno energetski sveženj 20-20-20. To pomeni, da bodo morale države dvigniti delež rabe obnovljivih virov energije v energetski bilanci. Za Slovenijo je cilj 25 % delež do leta 2020. Slovenija je imela do sedaj problem s celotnim deležem obnovljivih virov energije, saj je le-ta nihal. Razlog je bil v vremenskih razmerah, kajti največji delež posameznih obnovljivih virov energije je zasedala prav hidroenergija. Zato je bilo potrebno proučiti katere vrste obnovljivih virov energije imamo in kako jih lahko izkoristimo. Ugotovili smo, da ima Slovenija izredne potenciale za izrabo lesne biomase, bioplina in sončne energije. Slovenija je v namen izkoriščanja obnovljivih virov energije pripravila vzpodbude, ki vplivajo na okoljske naložbe podjetij. Najbolj privlačni instrumenti so državne pomoči, dodeljevanje nepovratnih sredstev iz državnega proračuna ali kreditiranje s subvencionirano obrestno mero za investicije, zagotavljanje ugodnih odkupnih cen za električno energijo in oprostitev plačila takse od onesnaževanja s CO2 pri izvajanju nekaterih ukrepov. Pri državnih pomočeh in dodeljevanju sredstev so v pomoč organizacije, ki sortirajo sredstva povpraševalcem in jim ponujajo strokovno pomoč.
Ključne besede: energija, obnovljivi viri energije, bioplinarna, odkupne cene za električno energijo, naložbe v obnovljive vire energije, Podnebno-energetski sveženj 20-20-20
Objavljeno: 28.01.2011; Ogledov: 2190; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

38.
KONKURENČNI POLOŽAJ PODJETJA NA MLEČNEM TRGU: PRIMER MLEKARNE V SLOVENIJI
Natalija Kšela, 2010, diplomsko delo

Opis: Mlečna industrija v Sloveniji je v preteklih letih doživela mnoge spremembe. Po vstopu v Evropsko unijo so bile odpravljene institucionalne omejitve pri trgovanju, pojavili so ostri konkurenčni pritiski velikih evropskih multinacionalk. Tem pritiskom je bilo izpostavljeno tudi podjetje Pomurske mlekarne, saj kot smo prikazali v diplomskem delu, je poslovalo z izgubo. Z željo po uspešnosti podjetja se je novo vodstvo odločilo za temeljito prestrukturiranje podjetja, ki je pripeljalo do želenih rezultatov ter izboljšanja kazalnikov uspešnosti. V mlečno-predelovalni industriji v Sloveniji obstaja razkorak med ponudbo in porabo mleka in mlečnih izdelkov, zato je tudi razvoj podjetja odvisen od uspešne uveljavitve na novih izvoznih trgih. Podjetje se je uspešno uveljavilo na trgu tretjih držav, predvsem Senegala in Mavretanije. Distribucija živil je vse bolj nagnjena h koncentriranju večjih trgovskih verig, ki obvladujejo trg. Prav te trgovske blagovne znamke zadnja leta predstavljajo v največji meri cenovno konkurenco podjetju, saj so cenovno bolj dostopne potrošniku od blagovnih znamk. Kljub temu pa ima podjetje Pomurske mlekarne prevladujoč tržni položaj v kategoriji masla, pri mleku in sirih pa ostaja nišni igralec.
Ključne besede: Ključne besede: SKP, mlečne kvote, odkupna cena, Pomurske mlekarne.
Objavljeno: 21.02.2011; Ogledov: 2210; Prenosov: 371
.pdf Celotno besedilo (782,55 KB)

39.
PRIMERJAVA CEN STORITEV V SLOVENIJI IN SRBIJI
Klavdija Bračko, 2011, diplomsko delo

Opis: Slovenija in Srbija sta bili nekoč povezani v skupnem gospodarstvu. Po razpadu Jugoslavije sta se državi začeli razvijati z različno intenzivnostjo. Slovenija se je leta 2004 pridružila EU in v začetku leta 2007 sprejela skupno evropsko valuto evro. Srbija in EU sta že začeli polno izvajati trgovinski del sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju, vendar se njena pridružitev k EU pričakuje šele leta 2014 ali 2015. Finančna in gospodarska kriza je močno prizadela slovensko in srbsko gospodarstvo. Srbska vlada je bila prisiljena zmanjšati javno porabo, da bi omejila proračunski primanjkljaj na 3 % BDP. Gospodarska kriza je Srbiji povzročila močan upad izvoza v zahodno Evropo in zmanjšanje proizvodnje. Slovensko gospodarstvo počasi okreva, vrednosti kazalnikov gospodarskih aktivnosti se še izboljšujejo, vendar počasneje kot v povprečju evrskega območja. Slovensko gospodarstvo je razvitejše od srbskega, saj je BDP na prebivalca po pariteti kupne moči leta 2009 v Sloveniji znašal 86 % povprečja EU-27, toliko pa je tudi znašala nacionalna raven cen. V Srbiji je BDP na prebivalca znašal 37 % povprečja EU-27, raven cen pa je dosegla 56 % povprečja EU-27. V diplomskem delu smo primerjali cene 96 storitev med Slovenijo in Srbijo, ki smo jih razdelili v 10 skupin. Pri primerjavi 2189 cen storitev smo prišli do naslednjih ugotovitev: • raven censke paritete storitev znaša 172, kar pomeni, da so cene v Sloveniji za 72 % višje v primerjavi s Srbijo; • vse skupine storitev v naši raziskavi so v Sloveniji dražje kot v Srbiji. Najdražja skupina storitev so osebne in druge storitve (127 %), najdražja storitev pa je telegram. Telegram je v Sloveniji dražji za 247 % v primerjavi s Srbijo; • izmed vseh desetih preučevanih skupin storitev, so se cenam v Srbiji še najbolj približale storitve komunikacij, ki so v Sloveniji za 34 % dražje kot v Srbiji. Najcenejša storitev je v Sloveniji pogovor v tujino, ki je za 50 % cenejši kot v Srbiji.
Ključne besede: Ključne besede: storitve, raven cen, BDP, censka pariteta, konvergenca.
Objavljeno: 09.05.2011; Ogledov: 2908; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (923,87 KB)

40.
PRIMERJAVA DROBNOPRODAJNIH CEN RIB IN MESA NA PRIMERU AVSTRIJE, ČEŠKE, HRVAŠKE, ITALIJE IN SLOVENIJE
Tatjana Dvoršak, 2011, diplomsko delo

Opis: Avstrija in Italija spadata med stare članice Evropske unije, evro sta prevzeli leta 2002. Slovenija in Češka sta se leta 2004 priključili EU, Hrvaška pa je še v pristopnih pogajanjih. Slovenija je evro prevzela v letu 2007, Češka pa je prevzem evra, ki je bil načrtovan za leto 2010, preložila zaradi gospodarske krize. Vse opazovane države smo primerjali skozi številne ekonomske kazalnike. Glede na BDP na prebivalca po pariteti kupne moči v letu 2009 sta Avstrija (24 %) in Italija (4 %) nad povprečjem EU-27, Slovenija (12 %), Češka (18 %) in Hrvaška (36 %) so pod povprečjem razvitosti EU-27. Analizirali smo cene vzorca z 32 živili, ki so razdeljena v štiri skupine. Na podlagi 672 cen rib in mesa v letu 2009 smo prišli do naslednjih zaključkov: • Analizirani vzorec je v Sloveniji za 19,87 % cenejši kot v Avstriji in za 19,78 % cenejši kot v Italiji. Cene analiziranega vzorca so v Sloveniji višje za 0,24 % kot na Hrvaškem in za 23,05 % višje kot na Češkem. • Absolutno najdražja skupina izdelkov v Sloveniji so predelane in konzervirane ribe. • Absolutno najdražji izdelek v Sloveniji so bile sardine v naravnem olju, najcenejše pa so bile hrenovke.
Ključne besede: BDP, stopnja inflacije, izvoz, uvoz, raven cen, censka pariteta
Objavljeno: 16.01.2012; Ogledov: 2144; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici