1. Razvoj Marketing vodiča za mala vinarstva: strateško načrtovanje in praktični vpogled : magistrsko deloTeodora Marković, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava razvoj marketinškega vodiča za manjše vinske kleti, ki temelji na modelu marketinškega miksa 4P in razširjenega 7P. Glavni cilji raziskave so bili ugotoviti, kateri so glavni izzivi pri promociji izdelkov manjših pridelovalcev vin ob omejenih finančnih sredstvih in kako vodič prispeva k praktični uporabi marketinških strategij. Na podlagi kvalitativne analize intervjujev z lastniki vinskih kleti smo ugotovili, da vodič predstavlja koristno orodje za boljše razumevanje in implementacijo promocijskih strategij, čeprav so zaradi omejenih virov možnosti za njegovo polno uporabo omejene. Promocija se je izkazala za osrednji element, pri katerem vodič prinaša največ koristi, saj omogoča večjo prepoznavnost in ciljno povezovanje s strankami. Kljub temu pa so časovne in finančne omejitve ter pomanjkanje kadrov ključni izzivi pri izvajanju strategij. Delo tako prispeva k razumevanju praktičnih potreb manjših vinskih kleti ter nakazuje na pomen prilagodljivih marketinških orodij, ki so dostopna tudi podjetjem z omejenimi resursi.
Ključne besede: Marketinški vodič, marketinški model, manjše vinske kleti, promocija
Objavljeno v DKUM: 11.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
 Celotno besedilo (1,92 MB) |
2. Development of a “0-Pesticide Residue” grape and wine production system for standard disease-susceptible varietiesMihaela Roškarič, Andrej Paušič, Janez Valdhuber, Mario Lešnik, Borut Pulko, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: In order to realize the goals of the EU Farm to Fork strategy, grape growers are introducing new grape-growing technologies. Among the new trends, "0-pesticide residue" protection is quite a promising one. Field trials were carried out in vineyards located in the Mediterranean part of Slovenia in 2021 and 2022 to test the "0-pesticide residue" (ZPR) grape protection system with the goal of producing wine without pesticide residues above the limit of 0.001 mg kg(-1). The standard integrated grape protection program (IP) was compared to the ZPR program. The level of infection of leaves and grapes by fungal pathogens did not significantly increase due to the implementation of the ZPR spray program. The amount of yield and quality of yield were not decreased significantly, but a small financial loss of EUR 70-400 ha(-1) appeared at ZPR grape production when compared to the IP production system. The ZPR system enabled a significant decrease in pesticide residue concentration in wine at a rate of 27 applied pesticide active substances in a rage from 20% to 99%. The goal of producing wine without pesticide residues above the limit concentration of 0.001 mg kg(-1) was not completely achieved in these experiments, but we came very close to it with the tested spraying programs. Further finetuning of pesticide positioning and alternative plant protection products in 0-pesticide residue systems is needed.
Ključne besede: grape, wine, pesticide, reduction, economics, IPM, alternative plant protection products
Objavljeno v DKUM: 09.02.2024; Ogledov: 388; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,04 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Vpliv ostanka sladkorja ob zapiranju steklenic na kakovost in kemijsko sestavo vina pet-nat : diplomsko deloJernej Podlesnik, 2023, diplomsko delo Opis: Pet-Nat je po zelo starem postopku (fr: Pétillant naturel) samo s primarno alkoholno fermentacijo pridelano motno peneče vino. V poskusu smo primerjali vpliv različne količine prisotnih sladkorjev v moštu ob zapiranju steklenic na nekatere fizikalne in kemijske parametre končnega produkta. Ugotovljeno je bilo, da višja količina ne povretega sladkorja v trenutku zapiranja steklenic statistično značilno vpliva na: višji pritisk v steklenici, na nekoliko višji prosti SO2, na nižji končni dejanski alkohol, na višji končni ostanek sladkorja po končani fermentaciji in na večje izgube vina ob odpiranju steklenic. Razlike v količini sladkorja ob polnjenju nimajo vpliva (ali imajo minimalen vpliv) na skupni SO2, na pH in titracijske kisline ter motnost vina po odpiranju.
Ključne besede: vino Pet-Nat, kemijska sestava vina, tlak v steklenici.
Objavljeno v DKUM: 11.10.2023; Ogledov: 507; Prenosov: 48
Celotno besedilo (944,43 KB) |
4. Vpliv intenzivnosti stiskanja grozdja na kakovost grozdnega soka : diplomsko deloJakob Pulko, 2023, diplomsko delo Opis: V letu 2022 smo preučevali vpliv intenzivnosti stiskanju grozdja na nekatere parametre grozdnega soka pri sortah Rumeni muškat in Johanniter. V poskusu smo primerjali vzorce grozdnega soka, ki smo jih odvzeli pri štirih različnih območjih tlaka stiskanja ter skupni vzorec celotnega stiskanja (kontrola). Vzorčili smo pri tlaku 0 barov (samotok), nizek tlak od 0 do 0,3 bara, srednji tlak od 0,3 do 0,7 bara, visoki tlak od 0,7 do 1,7 bara in celotno količino grozdnega soka zbrano v cisterni (kontrola). Uporabili smo stiskalnico Šraml VP 26. Pri sorti Johanniter smo analizirali šest različnih parametrov, pri sorti Rumeni muškat pa sedem. Pri večini proučevanih parametrov nismo ugotovili statistično značilnih razlik med obravnavanji. Pri obeh sortah smo ugotovili statistično značilne razlike med obravnavanji v vsebnosti skupnih kislin in pH vrednosti (p ≤ 0,05).
Ključne besede: grozdje, stiskanje grozdja, tlak stiskanja, kakovost grozdnega soka
Objavljeno v DKUM: 11.10.2023; Ogledov: 457; Prenosov: 39
Celotno besedilo (1,50 MB) |
5. Nadvojvoda Janez Habsburško – Lotarinški in njegov vpliv na vinogradništvo na Štajerskem : diplomsko deloNika Gregorič, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu bo predstavljeno življenje in delo nadvojvode Janeza Habsburškega – Lotarinškega, predvsem njegov vpliv na Štajersko vinogradništvo Ime nadvojvoda Janez je slovelo po vsem svetu, ne le v sloju meščanstva in podjetnikov, temveč je tudi v kmečkem sloju veljal za dobrodušnega in ljubeznivega človeka. Za svoje domovanje je izbral Gradec, glavno mesto tedanje dežele Štajerske, kjer je preživljal najlepše dni svojega življenja. Kmetijstvo in umetnost sta po njegovi zaslugi imela najkrepkejšega podpornika. Ne le na Štajerskem, ampak tudi v deželi Kranjski je kot podpornik in prijatelj gospodarskemu in obrtnemu listu Novicam pustil poseben pečat. Po njegovi zaslugi so ustanovili Štajerski deželni arhiv in v Vordernbergu odprli rudarsko in železarsko šolo. Sodeloval je pri ustanovitvi Anine bolnišnice v Gradcu, Štajerske hranilnice, zavarovalnice Grazer Wechselseitige, danes znano pod imenom Grawe. Na tem mestu se mu je poredila zamisel o ustanoviti Kmetijske družbe, ki je nastala v Gradcu, kmalu zatem sta bili ustanovljeni podružnici v današnjem Mariboru in Celju. Med mnogimi slovesi in ustvarjanjem nikoli ni pozabil na kmetijstvo. Prav poseben odnos je negoval do vinogradništva. Zelo dobro je poznal razmere ob Renu, kakovost tamkajšnjih vin je prenesel tudi v štajersko deželo. Kupil je posestvo v okolici Limbuša in Peker, danes znano pod imenom Meranovo. Leto dni kasneje so bile zasedene prve prenesene sorte na način, ki ga poznamo še danes: strogo ločevanje sort in sajenje v vrstah. Trte so pokazale uspeh že ob prvi trgatvi, katere se je nadvojvoda Janez osebno udeležil. Z vini posebnih kakovosti je vino z Meranovega prejel visoko oceno na ocenjevanju v Parizu. Vinogradi so postali tako ugledni in prepoznavni, da so na Meranovem ustanovili prvo vinogradniško šolo na Štajerskem. Tako je 11. maja 1859, v miru zaspal največji prijatelj in dobrotnik Štajerske zemlje. Namen diplomskega dela je analizirati in interpretirati podatke na podlagi zapisov že znanih avtorjev. Prav tako bomo opredelili njegovo gospodarsko in politično delovanje, predvsem pri razvoju kmetijstva. Glavni cilj diplomskega dela je spisati zaokroženo besedilo na podlagi že znanih podatkov in zapisov
Ključne besede: besede: nadvojvoda Janez, kmetijstvo, Meranovo, vinogradništvo, Štajerska dežela, ustanoviti, železarstvo, prva vinarsko-sadjarska šola, zavarovalnica, Kmetijska družba
Objavljeno v DKUM: 06.10.2022; Ogledov: 821; Prenosov: 96
Celotno besedilo (955,02 KB) |
6. Strategija trženja vin z Meranovega in ekonomska analiza : magistrsko deloPetra Štuhec, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo analizirali prodajo vin z Meranovega med leti 2002 in 2019, obenem pa smo raziskovali zgodovinski pomen blagovne znamke Meranovo. Hkrati smo pregledali zakonodajo s področja varnosti živil, ki se navezuje predvsem na trženje različnih sort vina. Na podlagi pridobljenih podatkov iz leta 2019 smo razvili simulacijski model, ki zajema skupne stroške in skupne prihodke pridelave in predelave grozdja na posestvu Meranovo. Z elektronsko preglednico smo ocenili vse pomembnejše ekonomske parametre. Rezultati simulacijskega modela so pokazali, da je predelava grozdja ekonomsko upravičena, saj je koeficient ekonomičnosti večji od 1 (Ke = 1,19). Po pregledu literature lahko zaključimo, da je Meranovo prepoznavna blagovna znamka vin, ki temelji na tradiciji iz časov nadvojvode Janeza.
Ključne besede: Meranovo, nadvojvoda Janez, pridelava vina, analiza trga, simulacijski model
Objavljeno v DKUM: 28.02.2022; Ogledov: 914; Prenosov: 106
Celotno besedilo (3,28 MB) |
7. Vpliv dodajanja enoloških taninov v različnih fazah alkoholne fermentacije na fizikalno-kemijske lastnosti vina sorte 'modri pinot'Urška Bračko, 2020, magistrsko delo Opis: Proučevali smo vpliv dodajanja treh enoloških taninov (Protanin R, Gallotanin B, Galitan Agrovin) v različnih fazah alkoholne fermentacije grozdnega soka (na začetku fermentacije, med njo in na koncu fermentacije) sorte 'Modri pinot' na vsebnost skupnih fenolov, antocianinov, taninov, mineralov ter nianso in intenziteto barve vina. Na povišanje vsebnosti skupnih fenolov je značilno vplival dodatek Gallotanina B, ki smo ga dodali med fermentacijo. Vsebnost taninov se je v primerjavi s kontrolnim vzorcem značilno zvišala ob dodatku Gallotanina B in Galitan Agrovin na koncu alkoholne fermentacije. Čas dodajanja taninov in vrsta tanina sta vplivala na nianso barve vina, na vsebnost antocianinov in na intenziteto barve vina. Najvišja vsebnost antocianinov je bila v vzorcu s Protaninom R, dodanim med alkoholno fermentacijo, kjer je bila tudi niansa barve najvišja. Največja intenziteta barve pa je bila v vzorcu s Protaninom R, ki smo ga dodali na koncu fermentacije.Vsebnost Mn, Fe in Zn v vinu je bila odvisna od časa dodajanja taninov, vsebnost Fe pa tudi od vrste dodanega tanina.
Ključne besede: enološki tanini/ antocianini/ 'Modri pinot'/ barva/ minerali
Objavljeno v DKUM: 16.06.2020; Ogledov: 1415; Prenosov: 148
Celotno besedilo (1,34 MB) |
8. Testiranje bentonitov v pridelavi vinaAleksander Fideršek, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: Na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede smo v laboratorijskih poskusih preizkušali nekatere komercialne bentonite, ki se uporabljajo za stabilizacijo termolabilnih beljakovin. Testirali smo jih glede na učinkovitost odstranjevanja termolabilnih beljakovin, odstotek usedline, vpliv na bistrenje, zmožnost vpijanja vode in vpliv na kakovost vina. Ugotovili smo, da so pH vrednosti različne tudi pri bentonitih s podobno sestavo in da med količino potrebnega bentonita ter pH vrednostmi obstaja močno inverzno razmerje. Najvišji za stabilizacijo potreben odmerek se je pokazal pri bentonitu NaCalit, največ usedline pa tvorita Bentogran in Puranit. Pri testiranju vpliva na bistrost so se bolje izkazali bentoniti z višjim deležem natrija, ugotovili pa smo tudi, da nekateri bentoniti negativno vplivajo na organoleptične lastnosti vina.
Ključne besede: bentonit, enološko sredstvo, kakovost vina
Objavljeno v DKUM: 25.07.2018; Ogledov: 2108; Prenosov: 92
Celotno besedilo (781,36 KB) |
9. Vpliv načina predelave grozdja na kemijsko sestavo vinaMiha Kren, 2017, diplomsko delo/naloga Opis: Vinske vzorce belih vin letnika 2015 smo analizirali glede na različne načine predelave grozdja. grozdja. Spremenljivke so bile stiskanje celega, drozganega in pecljanega grozdja v pnevmatski ali mehanski stiskalnici. Analize kemijske sestave delno potrjujejo vpliv večje mehanske obremenitve grozdja na višji pH in nižje skupne kisline ter višje vsebnosti vezanega SO2. Stiskanja celega grozdja v pnevmatski stiskalnici vodi v manjšo fenolno obremenitev vina, kar potrjuje specifična določitev katehinov. Analiza skupnih fenolov ne pokaže izraženega vpliva in je verjetno bolj primerna za rdeča vina. POM test vizualno potrjuje določitve katehinov.
Ključne besede: predelava grozdja / kemijska sestava vina / fenoli / katehini
Objavljeno v DKUM: 22.09.2017; Ogledov: 1510; Prenosov: 133
Celotno besedilo (938,48 KB) |
10. EKONOMSKA ANALIZA PRIDELAVE IN PREDELAVE GROZDJAMitja Pörš, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Ekonomska analiza pridelave in predelave grozdja
Vinogradi ležijo na strmih legah, kar pomeni na eni strani izrazito drago pridelavo, na drugi strani pa to omogoča kakovosten pridelek grozdja. Delež kakovostnega vina predstavlja 60 % pridelave. Za boljšo prodajo vina se v zadnjem času vse več vinogradniških kmetij odloča za proizvodnjo buteljk. Cilj diplomskega dela je izvesti ekonomsko raziskavo pridelave in predelave grozdja sorte 'Laški rizling'. Namen diplomskega dela je s pomočjo razvitega kalkulacijskega sistema analizirati upravičenost proizvodnje grozdja, mošta, vina in buteljk. V okviru ekonomske analize so bili ocenjeni skupni stroški, skupni prihodki, finančni rezultat, lastna cena, koeficient ekonomičnosti in prelomna točka proizvodnje.
Ključne besede: ekonomika, simulacijsko modeliranje, vinogradništvo, 'Laški rizling'
Objavljeno v DKUM: 07.10.2016; Ogledov: 3177; Prenosov: 194
Celotno besedilo (740,45 KB) |
