| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
KAKOVOST ŽIVLJENJA BOLNIKOV PO VSTAVITVI KOSTNO VSIDRANEGA SLUŠNEGA PRIPOMOČKA
Petra Kolbl, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo predstavili zadovoljstvo in kakovost življenja bolnikov pred uporabo kostno vsidranega slušnega pripomočka, kakor tudi zadovoljstvo in kakovost življenja z novim slušnim pripomočkom. Opisali in predstavili smo kostno vsidrane slušne pripomočke, njihov namen in uporabo.
Ključne besede: kostno vsidran slušni pripomoček, perioperativna zdravstvena nega, komunikacija, kvaliteta življenja.
Objavljeno: 25.04.2014; Ogledov: 892; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (2,81 MB)

2.
Argon laser stapedotomy
Janez Rebol, Maja Nahtigal, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen: Namen raziskave je bil predstaviti rezultate operacij otoskleroze z argonskim laserjem. Metode: V zadnjem letu in pol je bila stapedotomija z argonskim laserjem izvedena pri 47 bolnikih. Pri vseh je bil poseg izveden v splošni anesteziji s transkanalnim pristopom, preoperativno in pooperativno je bil narejen tudi audiogram. Po operaciji smo izračunali spremembo kostnega prevajanja, kostno-zračne razlike in povprečno pooperativno kostno-zračno razliko. Rezultati: Povprečno pooperativno izboljšanje kostnega prevajanja je znašalo 4,4 dB, povprečno izboljšanje kostno-zračne razlike 22,3 dB, povprečna pooperativna kostno-zračna razlika pa je znašala 9,6 dB. Zaključek: Stapedotomija z argonskim laserjem je varna operacija, ki omogoča t.i. operiranje brez dotika struktur. Pooperativni rezultati sluha so zadovoljivi in stabilni, bolniki pa imajo pooperativno malo stranskih pojavov v smislu nestabilnosti in slabosti.
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 563; Prenosov: 12
URL Povezava na celotno besedilo

3.
4.
Prostorski ultrazvok glave in vratu
Janez Rebol, Stanko Pšeničnik, 2003, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Izhodišča. Poročila o rabi 3D (prostorskega) ultrazvoka v področju otorinolaringologije so skromna. Večino podatkov, potrebnih za diagnozo bolezni v ORL področju lahko dobimo z običajno ultrazvočno preiskavo. Ena od pomembnejših aplikacij je ocena bezgavk na vratu pri bolniku z malignomi. Metode. V prispevku predstavljamo naše izkušnje s prostorskim ultrazvokom, ki smo ga uporabili pri oceni metastaz na vratu in ugotavljali njihovo prostornino in odnos do večjih žil. Ugotavljali smo tudi prostornino tumorjev ustne votline in jo primerjali s kategorijo T klasifikacije malignih tumorjev TNM. Rezultati in zaključki. Ugotovili smo korelacijo med prostornino tumorjev ustne votline in kategorijo T, ki je statistično značilna (p<0,05). Povprečna velikost tumorja je bila 9,6 cm3. Prostorski prikaz primarnih tumorjev v ORL področju se omejuje na slinavke in ustno votlino, ker ostala področja ultrazvočno niso dostopna. Izračunana prostornina tumorja je lahko pomembna pri načrtovanju zdravljenja in ocenjevanju njenega učinka. Na vratu je večravninski prikaz pomemben, ker z njim lažje ocenimo odnos do velikih žil in njihovo morebitno infiltarcijo. Pomembna je tudi možnost digitalnega shranjevanja podatkov in njihove reprodukcije.
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 699; Prenosov: 22
URL Povezava na celotno besedilo

5.
Funkcionalizacija površine silikonov s hitozanskimi nanodelci kot dostavnim sistemom za zdravilo
Urška Jerenec, 2018, magistrsko delo

Opis: Silikoni so široko uporabni materiali. Med številnimi aplikacijami jih najdemo tudi kot sestavni del timpanalnih cevk, kjer je cilj napredek razvoja funkcionalnih površin cevk na način, ki izboljša procese zdravljenja vnetja ušes ter druga stanja ušesnih bolezni, kjer se uporabljajo te cevke. V magistrski nalogi smo se osredotočili na pripravo silikonskih površin z različnimi protimikrobnimi premazi. V našem primeru smo naredili premaze iz nanodelcev, kjer smo dodali amoksiklav, ali pa so bili nanodelci samo iz tripolifosfata in hitozana, katera lahko spontano tvorita nanodelce. Velikost delcev smo izmerili z metodo DLS, stabilnost disperzije smo preverili z meritvami Zeta potenciala, protimikrobnost smo testirali s pomočjo izbranih bakterij, fizikalno-kemijske lastnosti pa smo preverili z metodami UV-VIS, SEM, FT-IR in Franz celico. Pridobljeni rezultati kažejo, da so preliminarni poskusi na timpanalnih cevkah cevke s takšnim premazom odlična preventiva pred nastankom biofilma, omogočeno pa bi bilo tudi boljše celjenje (manjša možnost porasta bakterij zaradi protimikrobnega premaza). Amoksiklav je zaradi svoje široke uporabe in dostopnosti primerna izboljšava cevk. Za bolj gotove rezultate bi bilo potrebno opraviti še več ponovitev testiranj ter zamenjava amoksiklava s podobnim zdravilom, saj je amoksiklav zaradi svoje slabe stabilnosti precej problematičen za uporabo.
Ključne besede: silikon, timpanalne cevke, hitozan, amoksiklav, nanodelci, plazemska aktivacija, DLS, Zeta potencial, UV-VIS, SEM, FT-IR, XPS, protimikrobnost, Franz celica
Objavljeno: 09.10.2018; Ogledov: 254; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (2,87 MB)

6.
7.
Tonzilektomija pri otroku
Tjaša Potočnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Pri otroku se najpogosteje srečujemo s ponavljajočimi anginami in povečanimi nebnicami, kar lahko privede do tonzilektomije. Tonzilektomija je operativni poseg, pri katerem otroku odstranijo povečane mandlje. Sama operacija je za otroka in starše zelo boleča in stresna. Pomembno je, da starše seznanimo z zadostno količino informacij, kako pripraviti otroka na hospitalizacijo in operacijo. Poskrbeti je potrebno za otrokovo dobro počutje in občutek varnosti v času hospitalizacije ter starše vključiti v vse aktivnosti zdravstvene nege. Podati jim moramo tudi navodila kako skrbeti za otroka po odpustu iz bolnišnice v domačo oskrbo. Namen diplomske naloge je bil predstaviti proces dela medicinske sestre pri otroku, ki je napoten na tonzilektomijo. Z raziskavo smo ugotovili, kako medicinska sestra neguje otroka pred in po operativnem posegu na otorinolaringološkem oddelku v eni izmed Splošnih bolnišnic v Sloveniji, kjer sobivajo s starši ter proces dela MS s starši otrok. Uporabili smo kvantitativno metodologijo dela z anketnim vprašalnikom odprtega in zaprtega tipa, ki smo ga razdelili 16 zaposlenim. Z vprašalnikom smo ugotovili, da medicinska sestra kakovostno neguje otroka pred in po operativnem posegu ter, da staršem posveti veliko svojega časa. Pri zdravstveni negi sodelujejo tudi starši. Najpogostejše težave s katerimi se srečuje pri zdravstveni negi otrok so razvajenost otrok in bruhanje; neupoštevanje navodil zdravstvenega osebja s strani staršev in neješčnost otrok. Pomembna je tudi zdravstvena vzgoja staršev, saj starši pripomorejo k temu, da otrok bolje sodeluje pri zdravstveni negi.
Ključne besede: tonzilektomija, otrok, medicinska sestra, zdravstvena nega, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 21.03.2016; Ogledov: 2027; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici