| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava avdiometričnih rezultatov po prebolelem akutnem labirintitisu
Lara Dreu, Maja Gabor, 2025, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: labirintitis, izguba sluha, vrtoglavica, avdiometrija, COVID-19, notranje uho
Objavljeno v DKUM: 19.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (463,63 KB)

2.
Primerjava med titanijevo in termično aktivirano protezo pri operacijah otoskleroze
Mila Vasiljević, Klara Dragović, 2025, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: otoskleroza, stapedotomija, stapes proteze, MatriX, NiTiBOND, chorda tympani
Objavljeno v DKUM: 19.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (3,43 MB)

3.
Dolgoročne posledice z mastoidektomijo zdravljenega akutnega mastoiditisa
Matija Švagan, 2025, doktorska disertacija

Opis: Izhodišča: Akutni mastoiditis (AM) in z njim povezani zapleti, ki so posledica akutnega gnojnega vnetja srednjega ušesa, se kljub razširjeni uporabi antibiotikov še vedno pojavljajo, najpogosteje pri otrocih. Medtem ko številne študije preučujejo patogenezo, povzročitelje in zdravljenje akutnega mastoiditisa, manjkajo študije, ki bi celovito preučile dolgoročne posledice prebolelega AM in fiziološke posledice kirurškega posega v temporalno kost. Metode: Kohorto bolnikov, ki so zaradi AM prejeli kirurško zdravljenje v obliki mastoidektomije, smo povabili na testiranje vsaj pet let po operaciji. Preiskava je vključevala vprašalnik COMQ-12, klinični pregled in otomikroskopijo, razširjeno visokofrekvenčno pražno tonsko avdiometrijo, DPOAE, impedančne meritve srednjega ušesa in testiranje funkcije mastoida z novo razvitim protokolom za neinvazivno merjenje funkcije mastoida. Rezultate smo primerjali s kontrolno skupino in skupino, ki je za akutni otitis media z nevarnostjo mastoiditisa prejela kirurško zdravljenje samo v obliki timpanostomije. Vsaka izmed skupin je vsebovala 30 testiranih ušes, skupaj 90. Rezultati: V vprašalniku COMQ-12 smo ugotovili, da imajo bolniki po mastoidektomiji nekoliko več težav s sluhom v tihem okolju, s sluhom v hrupu, več zaznave tinitusa in neprijetnega občutka okoli ušesa. Pri otomikroskopiji so bile v testnih skupinah opažene manjše strukturne spremembe, ne pa tudi v kontrolni skupini. Tonska avdiometrija je pokazala za približno 10 dB višje pražne vrednosti pri visokih in razširjenih visokih frekvencah, podobno kot pri testu DPOAE. Pri testiranju upornosti srednjega ušesa je bilo zaznano le zvišanje praga stapedialnega refleksa; drugi testi niso pokazali statistično značilnih razlik. Testiranje funkcije mastoida je pri bolnikih z mastoidektomijo pokazalo ohranjeno funkcijo tlačnega pufra in zmanjšano zmožnost toplotne izolacije ravnotežnega organa ob ekstremni toplotni stimulaciji, ki pa se v vsakdanjem življenju redko pojavi. Zaključek: Dolgoročno ima večina bolnikov po prebolelem AM le manjše funkcionalne in strukturne posledice. V kontekstu zdravljenja AM so učinki mastoidektomije zanemarljivi v primerjavi z manj invazivnimi kirurškimi posegi.
Ključne besede: akutni mastoiditis, mastoidektomija, dolgoročne posledice, otroška otorinolaringologija
Objavljeno v DKUM: 08.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (12,10 MB)

4.
Subtotalna petrozektomija pri kohlearni implantaciji
Janez Rebol, 2024, izvirni znanstveni članek

Opis: Glavna indikacija za subtotalno petrozektomijo (SP) pri kohlearni implantaciji je kronično vnetje srednjega ušesa z ali brez holesteatoma. Ob kroničnem otitisu sta pomembni indikaciji še malformacije notranjega ušesa z možnostjo likvoreje in anatomske nepravilnosti. Cilj posega je eliminacija vnetja iz operativne votline in varna vstavitev elektrode v notranje uho. Poseg smo v zadnjih 13 letih opravili pri 15 bolnikih s povprečno dobo sledenja 61 mesecev. Pri vseh je šlo za polno vstavitev elektrode in pri vseh je bila operativna votlina zapolnjena z abdominalnim maščevjem. Revizijo operativne votline smo opravili pri treh bolnikih, ohranili napravo in vsi bolniki še vedno lahko uporabljajo kohlearni implant.Subtotalna petrozektomija je varen poseg, ki zahteva sledenje bolnikov vsaj deset let po operaciji. Za uspeh operacije je ključna natančna kirurška tehnika, s katero odstranimo bolezen, sluznico in epitel iz srednjega ušesa, popolno zaprtje zunanjega sluhovoda in prekritje implanta.
Ključne besede: subtotal petrosectomy, cochlear implantation, chronic otitis, deafness, inner ear malformations
Objavljeno v DKUM: 28.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (262,44 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

5.
Priprava otroka na timpanostomijo
Monja Jenuš, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod: Vnetje srednjega ušesa je pogost razlog za obisk zdravnika pri otrocih, pogosto zahteva antibiotike. Timpanostomija, kirurški poseg za odvajanje tekočine iz srednjega ušesa, je običajna pri ponavljajočih se vnetjih. Priprava na operacijo vključuje psihološko in fizično pripravo otroka ter aktivno sodelovanje staršev, kar prispeva k uspešnejšemu izidu posega. Metode: V zaključnem delu smo pregledali in analizirali literaturo. Iskanje literature je potekalo v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, ScienceDirect in CINAHL Ultimate, kjer smo iskali s pomočjo iskalnega niza. Pridobljene podatke smo prefiltrirali s pomočjo izključitvenih in vključitvenih kriterijev. Celoten pregled smo predstavili v PRISMA diagramu. Vključene članke smo prikazali v evalvacijski tabeli. Pomembne podatke iz literature smo povzeli v tematski analizi. Rezultati: Končni rezultat zajema 9 ustreznih identificiranih virov, kjer se predvsem posvečajo psihični pripravi in manj fizični. Zaslediti je bilo tudi, da je medicinska sestra izvzeta iz priprave otroka na timpanostomijo in posledično zelo malo sodeluje pred, med in po izvedeni timpanostomiji. Glavno temo tematske analize »Priprava otroka na timpanostomijo« smo razdelili na tri teme sekundarnega nivoja ter na teme primarnega nivoja, ki smo jih poimenovali: »Psihična priprava otroka«, »Fizična/telesna priprava otroka«, »Zdravstveno vzgojno delo pred OP«, »Izguba sluha« in »Zdravstveno vzgojno delo po OP«. Razprava in zaključek: Priprava otroka na timpanostomijo vključuje psihološko in telesno pripravo ter zdravstveno vzgojno delo za starše. Raziskave kažejo na premalo vključevanja medicinskih sester, kar negativno vpliva na oskrbo otrok. Povečanje njihove vloge in izboljšanje komunikacije med zdravstvenimi delavci, starši in otroki bi zmanjšalo stres ter izboljšalo rezultate operacije.
Ključne besede: operativni poseg, otroci, timpanalna cevka
Objavljeno v DKUM: 17.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (741,00 KB)

6.
Infracochlear approach to the petrous apex : a report of two cases
Janez Rebol, Vojin Milojkovič, Goran Cvetić, 2018, drugi znanstveni članki

Ključne besede: infrakohlearni pristop, petrozni apeks, holesterinski granulom
Objavljeno v DKUM: 05.04.2024; Ogledov: 252; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (199,11 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

7.
8.
9.
Funkcionalizacija površine silikonov s hitozanskimi nanodelci kot dostavnim sistemom za zdravilo : magistrsko delo
Urška Jerenec, 2018, magistrsko delo

Opis: Silikoni so široko uporabni materiali. Med številnimi aplikacijami jih najdemo tudi kot sestavni del timpanalnih cevk, kjer je cilj napredek razvoja funkcionalnih površin cevk na način, ki izboljša procese zdravljenja vnetja ušes ter druga stanja ušesnih bolezni, kjer se uporabljajo te cevke. V magistrski nalogi smo se osredotočili na pripravo silikonskih površin z različnimi protimikrobnimi premazi. V našem primeru smo naredili premaze iz nanodelcev, kjer smo dodali amoksiklav, ali pa so bili nanodelci samo iz tripolifosfata in hitozana, katera lahko spontano tvorita nanodelce. Velikost delcev smo izmerili z metodo DLS, stabilnost disperzije smo preverili z meritvami Zeta potenciala, protimikrobnost smo testirali s pomočjo izbranih bakterij, fizikalno-kemijske lastnosti pa smo preverili z metodami UV-VIS, SEM, FT-IR in Franz celico. Pridobljeni rezultati kažejo, da so preliminarni poskusi na timpanalnih cevkah cevke s takšnim premazom odlična preventiva pred nastankom biofilma, omogočeno pa bi bilo tudi boljše celjenje (manjša možnost porasta bakterij zaradi protimikrobnega premaza). Amoksiklav je zaradi svoje široke uporabe in dostopnosti primerna izboljšava cevk. Za bolj gotove rezultate bi bilo potrebno opraviti še več ponovitev testiranj ter zamenjava amoksiklava s podobnim zdravilom, saj je amoksiklav zaradi svoje slabe stabilnosti precej problematičen za uporabo.
Ključne besede: silikon, timpanalne cevke, hitozan, amoksiklav, nanodelci, plazemska aktivacija, DLS, Zeta potencial, UV-VIS, SEM, FT-IR, XPS, protimikrobnost, Franz celica
Objavljeno v DKUM: 09.10.2018; Ogledov: 1514; Prenosov: 264
.pdf Celotno besedilo (2,87 MB)

10.
Tonzilektomija pri otroku
Tjaša Potočnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Pri otroku se najpogosteje srečujemo s ponavljajočimi anginami in povečanimi nebnicami, kar lahko privede do tonzilektomije. Tonzilektomija je operativni poseg, pri katerem otroku odstranijo povečane mandlje. Sama operacija je za otroka in starše zelo boleča in stresna. Pomembno je, da starše seznanimo z zadostno količino informacij, kako pripraviti otroka na hospitalizacijo in operacijo. Poskrbeti je potrebno za otrokovo dobro počutje in občutek varnosti v času hospitalizacije ter starše vključiti v vse aktivnosti zdravstvene nege. Podati jim moramo tudi navodila kako skrbeti za otroka po odpustu iz bolnišnice v domačo oskrbo. Namen diplomske naloge je bil predstaviti proces dela medicinske sestre pri otroku, ki je napoten na tonzilektomijo. Z raziskavo smo ugotovili, kako medicinska sestra neguje otroka pred in po operativnem posegu na otorinolaringološkem oddelku v eni izmed Splošnih bolnišnic v Sloveniji, kjer sobivajo s starši ter proces dela MS s starši otrok. Uporabili smo kvantitativno metodologijo dela z anketnim vprašalnikom odprtega in zaprtega tipa, ki smo ga razdelili 16 zaposlenim. Z vprašalnikom smo ugotovili, da medicinska sestra kakovostno neguje otroka pred in po operativnem posegu ter, da staršem posveti veliko svojega časa. Pri zdravstveni negi sodelujejo tudi starši. Najpogostejše težave s katerimi se srečuje pri zdravstveni negi otrok so razvajenost otrok in bruhanje; neupoštevanje navodil zdravstvenega osebja s strani staršev in neješčnost otrok. Pomembna je tudi zdravstvena vzgoja staršev, saj starši pripomorejo k temu, da otrok bolje sodeluje pri zdravstveni negi.
Ključne besede: tonzilektomija, otrok, medicinska sestra, zdravstvena nega, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 21.03.2016; Ogledov: 4801; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici