SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vaje iz UMZRD
Janez Bregant, 2006, drugo učno gradivo

Ključne besede: znanost, raziskovalno delo, kritično mišljenje, študijsko gradivo
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 231; Prenosov: 18
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

2.
3.
Van Gulick's solution of the exclusion problem revisited
Janez Bregant, 2004, izvirni znanstveni članek

Opis: The anti-reductionist who wants to preserve the causal efficacy of mental phenomena faces several problems in regard to mental causation, i. e. mental events which cause other events, arising from her desire to accept the ontological primacy of the physical and at the same time save the special character of the mental. Psychology tries to persuade us of the former, appealing thereby to the results of experiments carried out in neurology; the latter is, however, deeply rooted in our everyday actions and beliefs and despite the constant opposition of science still very much alive. Difficulties, however, arise from a combination of two claims that are widely accepted in philosophy of mind, namely, physical monism and mental realism, the acceptance of which leads us to the greatest problem of mental causation: the problem of causal exclusion. Since physical causes alone are always sufficient for physical effects mental properties are excluded from causal explanations of our behaviour, which makes them "epiphenomenal". The article introduces Van Gulick's solution to the exclusion problem which tries to prove that physical properties, in contrast to mental properties, do not have as much of a privileged status with respect to event causation as usually ascribed. Therefore, it makes no sense to say that physical properties are causally relevant whereas mental properties are not. This is followed by my objection to his argument for levelling mental and physical properties with respect to causation of events. I try to show that Van Gulick's argument rests on a premise that no serious physicalist can accept
Ključne besede: antireductionism, mental causation, exclusion, token physicalism, causal exclusion, epiphenomenalism, explanatory practice
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 460; Prenosov: 2
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

4.
UGOVOR FIZIKALIZMU: OBSTOJ TAKŠNOSTI
Klavdija Roškar, 2012, diplomsko delo

Opis: Filozofija se loteva problema duha in telesa tako, da skuša odgovoriti na splošna vprašanja kot so: kaj je duh, je človek sestavljen iz ene ali dveh substanc, kakšno je razmerje med duhom in telesom itd. Na podlagi razvoja znanosti in novih odkritij v 19. in 20. stol. filozofi danes množično zagovarjajo fizikalistično stališče. V diplomski nalogi je prikazan razvoj materialističnega stališča skozi zgodovino in predstavitev različnih fizikalističnih odgovorov na problem duha in telesa. Kljub sodobnim znanstvenim odkritjem pa obstajajo odprte dileme, ki fizikalistično razlago sveta postavljajo pod vprašaj. Namen diplomskega dela je ugotoviti, ali fizikalizem vzdrži pod težo ugovorov Thomasa Nagla in Franka Jacksona, ki dokazujeta, da fizikalizem zanemari obstoj fenomenoloških kakovosti zavestnega doživljanja oz. takšnosti in je zato nepopoln. Po analitični razčlembi sprva zelo prepričljivega argumenta iz znanja ter predstavitvi različnih kritik argumenta sledi končna ugotovitev, da argumentu iz znanja ne uspe zavrniti fizikalizma. Problem takšnosti s tem sicer ni rešen, ohranja pa optimističen pogled v prihodnost, saj znanost še naprej pospešeno odkriva nove, popolnejše razlage.
Ključne besede: filozofija duha, problem duha in telesa, fizikalizem, takšnosti, argument iz znanja.
Objavljeno: 03.10.2012; Ogledov: 1070; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (755,57 KB)

5.
ANTIČNI ATOMIZEM
Miran Žnidaršič, 2014, diplomsko delo

Opis: Antični filozofi Levkip, Demokrit, Epikur in Lukrecij so razvili filozofijo atomizma, ki postavlja za osnovo vsega neštete nedeljive in nezaznavne delce. Ti delci ali atomi zadevajo eden ob drugega, se odbijajo in zapletajo v neskončni praznini ter na ta način tvorijo zaznavna telesa. Ker lahko vse, tudi dušo, zreduciramo na atome, ti pa so najmanjši delci materije, veljajo atomisti za prve materialiste. Gibanje pa je posledica medsebojnega delovanja atomov, zato je njihov nazor mehanistični. Takšen pogled na sestavo sveta pa zavrača možnost nekega višjega smotra ali božje intervencije, saj v svetu vladata naravna urejenost in zakonitost. Platon se ne strinja z atomisti in predpostavlja drugačno fizikalno teorijo, ki temelji na nedeljivih delcih. Aristotelova fizikalna teorija pa zanika nedeljivost delcev in govori o zveznosti materije.
Ključne besede: atom, praznina, prostor, physis, mehanicizem, zaznava, etika, politika
Objavljeno: 24.02.2014; Ogledov: 485; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (546,39 KB)

6.
Duh, možgani in umetna intelegenca
Živa Podbevšek, 2014, diplomsko delo

Opis: Umetna inteligenca je ena izmed disciplin, ki skupaj s filozofijo, psihologijo, lingvistiko, nevroznanostjo in antropologijo tvorijo interdisciplinarno področje kognitivne znanosti. Cilj umetne inteligence je ustvariti misleč stroj, ki bi imel čustva in zavest. Diplomsko delo je razdeljeno na štiri poglavja. Prvo poglavje vsebuje opredelitev in pregled zgodovine umetne inteligence. Drugo poglavje se posveča simbolni hipotezi ter podrobneje predstavlja kognitivno znanost. Tretje poglavje opisuje nevronske mreže, njihovo zgradbo in značilnosti. Zadnje poglavje predstavlja dva pomembna projekta The Blue Brain Project in The Human Project, v katerih so vključeni vsi elementi iz prejšnjih poglavij in ki z novimi pogledi predstavljata novo upanje za umetno inteligenco.
Ključne besede: filozofija duha, nevronske mreže, simbolna hipoteza, umetna inteligenca.
Objavljeno: 06.03.2014; Ogledov: 819; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

7.
FILOZOFSKA ANALIZA MEHANIZMOV NARAVNEGA MIŠLJENJA IN UMETNE INTELIGENCE
Boris Aberšek, 2014, doktorska disertacija

Opis: Tehnologija je dvoje, je vzrok in posledica za vse hitreje spreminjajočo se družbo. Ko danes govorimo o tehnologiji, govorimo predvsem o inteligentnih sistemih, o t.i. kibernetskih sistemih, pri katerih sistem vsebuje, če govorimo v jeziku tehnologije, strojno opremo, stroje in naprave (človeško telo), in programsko opremo – inteligenco – duh, kar bi v jeziku humanistike lahko poimenovali tudi občutke, intencionalna stanja, čustva.... Mnogi problemi, ki so povezani s sodobnimi tehnologijami, so zato povezani tudi z (umetno) inteligenco. Za reševanje problemov v zvezi z UI potrebujemo predvsem splošna znanja o svetu, družbi, ljudeh, kar je filozofski problem. Zato je za vse, ki morajo sprejemati odločitve s področja UI, izjemno pomembno, da razumejo osnovne splošne mehanizme inteligence – filozofijo duha, tj. kako deluje naravna, človeška inteligenca. V nalogi smo se pretežno posvečali področju filozofije duha in učenju, torej enem od njenih izjemno pomembnih elementov, kjer je vse od najzgodnejših začetkov pojava človeka kot mislečega »stroja« pa vse do danes prisotna dvojnost njegovega pojasnjevanja, ki se zrcali v dveh smereh: • mistični, ki zagovarja tezo, da je duh nekaj edinstvenega v svoji neponovljivosti in da je vir mističnosti v nekih lastnostih, svojstvenih samo študijam duha. Izhajajoč iz tega lahko sklepamo, da je duševnost povsem drugačna od vsega ostalega v svetu in mora zato imeti poseben ontološki status; • naturalistični, ki zagovarja tezo, da duh lahko, ali ga celo moramo »naturalizirati«, in to tako, da so lahko duhovna stanja in procesi opisljivi z jezikom znanosti: fizike, kognitivne znanosti, nevroznanosti ali jezikom drugih naravoslovnih ved. Po tem pristopu sprejemamo, da je človek kot bitje del narave ter da so procesi, ki se dogajajo v njem, vključno z duševnimi procesi, prav tako del te narave. Oba pristopa skušata najti resnico, vendar uporabljata popolnoma drugačne metode in orodja ter interpretirata svoje dosežke na popolnoma različnih osnovah in izhodiščih. V nalogi zagovarjamo naturalističen pristop temelječ na sodobnih naravoslovnih metodah in znanostih ter redukcionizmu v teoriji duha s poudarkom na strojnem učenju kot paradigmatskem primeru algoritemskega reducibilnega mentalnega procesa z možnostjo aplikacije na človeka. Tako kot lahko pri stroju ki se uči, učenje skrčimo na algoritme oziroma fizikalne procese, lahko mentalne procese v človeku zapišemo kot dinamične modele in jih nanje tudi reduciramo.Takšen, redukcionistični pristop v okviru filozofije, kognitivne znanosti, nevrobiologije, nevroračunalništva in umetne inteligence pogosto zastavlja vprašanje, ali in kakšna je zveza med razvojem kognitivnega nevromodeliranja (modeliranje ‒ izdelava delovanja možganov s pomočjo sodobnih računalniških tehnologij) in nevroračunalništva (računalniške simulacije nevronskih mrež oz. ti. umetnih nevronskih mrež, ki v kognitivni znanosti prevzemajo vlogo procesnih modelov možganskih in duševnih procesov). Do sedaj še ni bil dan natančen odgovor na tri, za raziskave na teh področjih bistvena vprašanj, in to: • ali lahko celovito kognitivno nevromodeliramo in simuliramo delovanje možganov s pomočjo sodobnih računalniških tehnologij; • ali lahko razvoj nevroračunalništva in umetne inteligence pripelje do nadomeščanja človeka in njegove naravne inteligence (neposredno – humanoidni robot ‒ stroj, ki opravlja človeško delo, ali posredno ‒ računalniški »učitelj«, inteligentni tutor, ki opravlja le človekove mentalne funkcije) in • ideja, ki se ponovno bolj intenzivno pojavlja v zadnjih desetletjih in ki jo zagovarjamo in dokuzujemo tudi v tem delu, ali lahko človeka tj. njegovo mentalno življenje, reduciramo na dinamični sistem, skratka ali obstaja takšen sistem diferencialnih enačb, s katerimi bi ga lahko zapisali. V nalogi smo iskali odgovore predvsem na ta vprašanja. Naloga je zasnovana po zgodovinskem principu, kjer od samih začetkov filozofskega razmi
Ključne besede: filozofija duha, kognitivna znanost, konekcionizem, kibernetska didaktika, umetna inteligenca, naravno mišljenje
Objavljeno: 15.10.2014; Ogledov: 1130; Prenosov: 414
.pdf Celotno besedilo (5,57 MB)

8.
In brain we trust
Janez Bregant, 2012, pregledni znanstveni članek

Opis: The central question of Churchland’s book Braintrust1 is where do moral values come from? She answers it in terms of the latest research in neuroscience, evolutionary biology, experimental psychology, and genetics. By explaining and understanding our social practices via scientific research Churchland tries to provide a neurobiological platform for morality and thus illuminates the usually neglected account that moral properties are in some sense natural properties. She puts the results of the latest empirical experiments into the philosophical framework in such a way that it forms a foundation for our moral behaviour. The book is therefore about the biological approach to human morality. However, in what sense moral properties are (via social properties) natural (neurobiological) properties, as the naturalistic approach to the origins of human morality suggests, remains murky. To blame is presumably the resently limited powers of neurobiological explanations of social, and consequently, moral behaviour since the complex neural mechanisms of our brains are still not clear enough.
Ključne besede: morality, naturalism, naturalistic fallacy, neurophysiology, social life
Objavljeno: 02.08.2017; Ogledov: 107; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (271,55 KB)

9.
Artificial intelligence versus human talents in learning process
Janez Bregant, Boris Aberšek, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: To highlight the differences between conventional educational systems and CBLS - computer based learning systems. It is useful to consider CBLS, as the class of a system most closely related to artificial intelligence - AI. In such a system, the ultimate goal is to create a virtual duplicate of reality for learning, analysis, training, experimentation, or other purposes. Simulating reality is an approach that may or may not be useful at creating experience. This distinction yield several consequences. In CBLS, behaviour should be as realistic as possible, the representation of environment tends to be uniform and consistent and allowing users to act freely within that environment. To teach users through realistic experience CBLS design techniques can make the experience much more memorable. In such an environment the context and control afforded by design techniques allow the integration of technologies and evaluation of the overall experience. Perhaps it is time to take lessons of CBLS and AI in a learning design and teaching tools seriously. At the beginning we will point out one simple question: could the ideas, methodology and techniques of AI also be applied to a development of relatively serious mind applications and can they substitute human teachers? And the answer will be continued in our paper.
Ključne besede: education, intelligent tutors, artificial intelligence, CBLS
Objavljeno: 12.12.2017; Ogledov: 112; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (465,85 KB)

10.
Critical thinking in education
Janez Bregant, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: The study argues for the claim that a correct argumentation, i.e. a non-fallacious or good reasoning, should be the essential part of the education process, which is not always the case. The bad argumentation makes human standards and interpersonal relationships worse, and leads to the growth of social conflicts and an instable society. If the legislature, executive and judiciary branches of power did not listen to good arguments, our lives would not be as good as they are since the state might pass bad, dangerous and unjust laws. A person trained in critical thinking starting in their youth would be able to tell a difference between good and bad arguments and recognize the fact that accepting the former and dropping the latter is the only way to avoid the above mentioned negative characteristics of a society. By teaching pupils how to employ the prescribed standards of a correct argumentation using everyday examples helps them to avoid adopting certain views on the ground of their popularity, affections produced in observers, their popularity etc., which are classic examples of logical fallacies. An early training in critical thinking could make obvious the fact that, a democracy consisting among other things also in a social, racial and gender equality, after all, does not mean that sometimes left arguments win and sometimes the right ones, and that there is no difference between them in the long run.
Ključne besede: arguments, critical thinking, deduction, induction, validity
Objavljeno: 15.12.2017; Ogledov: 41; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (583,71 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici