| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Spremembe nitritov pri skladiščenju toplotno obdelane zelenjave
Jana Pernek, 2021, magistrsko delo

Opis: V sklopu magistrskega dela smo izvedli poskus, pri katerem smo preučili spremembe nitritov pri toplotno obdelani zelenjavi med skladiščenjem pri različnih pogojih. Spremembe vsebnosti nitritov smo spremljali pri kuhanem brokoliju, cvetači in krompirjevem pireju. Skladiščenje je potekalo pri 4 °C in 25 °C, pri sterilnih in nesterilnih pogojih. Vsebnost nitritov smo določali po 0 h, 24 h in 48 h. Vzorce zelenjave smo spremljali tudi na mikrobiološko onesnaženost. Koncentracije nitritov smo določili spektrofotometrično. Rezultati so pokazali, da ima temperatura shranjevanja velik vpliv na rast mikroorganizmov v testirani zelenjavi in posledično na spremembe v nitritih. Pri vzorcih zelenjave, razen pri pireju iz krompirja, ki so pri sobni temperaturi ostali sterilni/negativni na mikrobiološko onesnaženost, se vsebnost nitritov ni povišala. V nesterilnih pogojih se je pri cvetači in brokoliju vsebnost nitritov predvidoma spreminjala le zaradi mikrobiološke onesnaženosti. Pri krompirjevem pireju smo sicer nitrite zaznali tudi pri mikrobiološko negativnih vzorcih, vendar ostaja delovanje endogenih rastlinskih encimov vprašljivo zaradi možne prisotnosti sporogenih bakterij po kuhanju.
Ključne besede: nitriti, skladiščenje, brokoli, cvetača, krompir
Objavljeno v DKUM: 04.02.2021; Ogledov: 821; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

2.
Vsebnost oksalatov v plodovih različnih genotipov bezga
Jana Pernek, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Bezgi predstavljajo zelo razširjeno skupino rastlinskih vrst. V Evropi je najbolj znan in razširjen črni bezeg (Sambucus nigra L.). Jagode tega bezga uporabljajo v proizvodnji želejev, marmelad, sirupov, sladoledov in različnih pijač. Plodovi namreč vsebujejo veliko koristnih snovi kot so različni sladkorji, organske kisline, vitamini, minerali in polifenoli. Bezgove jagode vsebujejo tudi antinutriente, ki so v človekovi prehrani v prevelikih količinah nezaželeni in škodljivi za zdravje. Med antinutriente spadajo tudi oksalati. Namen diplomske naloge je bil določiti vsebnost celokupnih in vodotopnih oksalatov v jagodah različnih medvrstnih križancev bezga, ki so bile pobrane v različnih stopnjah zrelosti. Celokupne oksalate smo ekstrahirali z 2M HCL, za ekstrakcijo vodotopnih pa smo uporabili vodo. Koncentracije oksalatov smo izmerili s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC) povezano s PDA detektorjem. Najvišjo vsebnost vodotopnih oksalatov (61,7 mg/100 g suhe snovi) smo izmerili pri medvrstnem križancu ((JA × NI) × MIQ) × (CER × NI)), najnižjo pa pri JA×NI (16,3 mg/100 g suhe snovi). Rezultati so pokazali statistično značilne razlike v vsebnosti celokupnih, vodotopnih in netopnih oksalatov med zelenimi in zrelimi jagodami.
Ključne besede: bezeg, medvrstni križanci, oksalati, celokupni, vodotopni, netopni, zorenje
Objavljeno v DKUM: 23.08.2018; Ogledov: 1062; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (1007,30 KB)

Iskanje izvedeno v 1.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici