| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 186
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Factors affecting tourism activity selection among silver hair tourists
Mihaela Kežman, Jana Goriup, 2022, izvirni znanstveni članek

Opis: Demographic changes are visible in many areas of life, including tourism. Silver hair tourism is on the rise and this target group is becoming an increasingly important segment of the tourism market. The market for silver hair tourists is growing. They have high purchasing power, relatively higher than younger groups. Therefore, tourism needs to respond to new demographic challenges in society, such as population aging and active longevity, with new types and forms of tourism. The travel experience of silver hair tourists also has a significant impact on the quality and satisfaction of life in general. In many ways it adds value in the life of elderly adults, in the field of well-being, gaining new experiences, learning, expanding the social network, improving health and much more. Therefore, knowing the demographic characteristics of silver hair tourists is all the more important and necessary for the creation of good tourist offers. Within this paper we have conducted a survey among silver hair tourists aged between 65 and 75 years inclusive. Data was collected in Multigenerational Centres across Slovenia with a paper-pencil survey. We obtained 405 valid questionnaires. In the analysis of empirical data, we looked for statistically significant differences in five socio-demographic and economic variables. We found statistically significant differences between men and women and between the age groups of silver hair tourists regarding the choice of tourism activities. In terms of demographic factors such as education, income and assessment of health status, we find a connection between tourism activities and demography. Travel raises the quality of life of ‘silver hair tourists,’ so it is important to offer them programs that will be more tailored to them. This article provides some answers that can help us create programmes like that.
Ključne besede: silver hair tourists, tourist activities, elderly tourism, demography
Objavljeno v DKUM: 18.01.2024; Ogledov: 98; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (195,56 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Pomen prenosa vrednot med generacijami
Mihaela Kežman, Jana Goriup, Mitja Gorenak, 2022, izvirni znanstveni članek

Opis: Demografske spremembe vplivajo tudi na sodobno družino. Ta se namreč spreminja. Medgeneracijsko sodelovanje kot del skupnega bivanja ni več samoumevno. Zdi se, da se vrednote družinskega življenja v procesih, ki jih družina doživlja v postmoderni družbi, nekako izgubljajo. Slednje nas je vodilo v raziskovanje, kako se vrednote prenašajo skozi medgeneracijski odnos starih staršev in njihovih vnukov. S tehniko anketnega vprašalnika smo na vzorcu 405 starih staršev v starosti od 65 do vključno 75 let ugotavljali, katere vrednote so obema populacijama pomembne in katere ter v kolikšni meri lahko stari starši prenašajo na svoje vnuke. Uporabljen instrumentarij je bil zasnovan na podlagi Muskove lestvice vrednot (MLV). Na osnovi dobljenih empiričnih podatkov smo ugotovili, da so vrednote, ki so osebno pomembne starim staršem, pomembne tudi za prenos na njihove vnuke. Vera se je izkazala kot najpomembnejša vrednota (vrednost korelacije 0,812),saj jo stari starši, ki jim je ta vrednota pomembna, prenašajo tudi na svoje vnuke. Odkrili smo tudi nekatere razlike glede na spol starih staršev, medtem ko pri večini vrednot, ki smo jih raziskovali, vpliva starosti nismo zaznali. Raziskava je gotovo spodbuda za nadaljnje raziskovanje – posebej v času krize, ko je družina toliko bolj pomembna in vrednote še toliko bolj nujne.
Ključne besede: družina, vrednote, vera, vnuki, stari starši
Objavljeno v DKUM: 16.01.2024; Ogledov: 106; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (407,03 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Generacija Z in atrakcije temnega turizma na osnovi serijskih morilcev : magistrsko delo
Luka Gošek, 2023, magistrsko delo

Opis: Temni turizem je podvrst turizma, ki v zadnjih časih pridobiva vse več zanimanja s strani javnosti, še vseeno pa obstajajo področja temnega turizma, ki so deloma neznana in neraziskana. Takšen je na primer temni turizem na osnovi dejanj serijskih morilcev. Turisti, ki se ueležujejo takšnih atrakcij, si želijo unikatnosti, drugačnosti in izstopa iz vsakdanjosti. Enake želje na potovanjih pa imajo tudi pripadniki generacije Z, ki so rojeni med leti 1995 in 2015. V nalogi smo s pomočjo analize literature postavili definicijo temnega turizma na osnovi dejanj serijskih morilcev. Prav tako smo s pomočjo analize anketnega vprašalnika, v katerem je sodelovalo 416 pripadnikov slovenske generacije Z, ugotovili, da je produkt temnega turizma na osnovi serijskega morilca atraktiven za slovenske pripadnike generacije Z. Spoznali smo njihove želje glede oblikovanja takšnega produkta in ugotovili, da bi pripadniki generacije Z lahko predstavljali ciljno skupino za takšen turistični produkt.
Ključne besede: Temni turizem, serijskih morilci, generacija Z
Objavljeno v DKUM: 08.01.2024; Ogledov: 146; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

4.
Odnos medicinskih sester do evtanazije
Nika Zupanič, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Evtanazija je namerna aplikacija smrtonosnih zdravil z namenom neboleče končati življenje pacienta z neozdravljivo boleznijo. Poznamo več vrst evtanazije, največje razlikovanje pa je prisotno med aktivno in pasivno evtanazijo. Ključen pomen pri obravnavanju problematike medicinske pomoči pri smrti imajo medicinske sestre, ki se s tem največkrat srečujejo. Namen zaključnega dela je predstaviti odnos medicinskih sester do evtanazije. Metode: Uporabili smo narativni pregled znanstvene literature. Posluževali smo se naslednjih podatkovnih baz: CINAHL, PubMed in ScienceDirect. Izbor virov smo predstavili v PRISMA diagramu, izvedli pa smo tudi tematsko analizo in sintezo podatkov. Rezultati: Izmed dobljenih 586 člankov smo jih v končno analizo vključili deset. Ugotavljamo, da je odnos medicinskih sester do evtanazije različen, in da na oblikovanje mnenja vplivajo mnogi dejavniki, kot so spol, področje dela, starost in izobrazba. Prav tako ugotavljamo, da imajo medicinske sestre izjemno pomembno vlogo skozi celoten proces evtanazije. Razprava in zaključek: Kljub vsemu je splošno odobravanje evtanazije v porastu, pri tem pa imajo zelo pomembno vlogo medicinske sestre, ki so običajno prve, ki jim pacienti zaupajo svojo željo. Njihova vloga v samem procesu evtanazije in njihov odnos je ključnega pomena, ko govorimo o legalizaciji evtanazije.  
Ključne besede: Evtanazija, medicinska sestra, odnos do evtanazije, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 20.12.2022; Ogledov: 744; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (854,90 KB)

5.
Omejitev osebne svobode starejših v domu za starejše na odprtem oddelku
Sara Vigali, 2022, magistrsko delo

Opis: Uvod: Zaposleni v domovih za starejše v podravski statistični regiji delajo z najbolj ranljivo skupino – to so starejši, ki so jim lahko velikokrat zaradi manjše samostojnosti in hkrati večje odvisnosti od negovalcev oziroma oskrbovalcev kršene pravice. Pričujoča magistrska naloga zastavlja raziskovalno vprašanje: »Kakšna je problematika poznavanja kršitev pravic osebne svobode starejših v domovih za starejše občane (na odprtem oddelku) s strani zdravstvenega in negovalnega osebja?« Metode: Izvedena je bila kvantitativna raziskava, ki je potekala med zdravstvenim in negovalnim osebjem zaposlenih v domovih za starejše, na odprtih oddelkih, na področju severovzhodne Slovenije (N = 124). Kot instrument raziskave je bil izbran anketni vprašalnik, ki smo ga pripravili sami, na podlagi teoretičnih izhodišč in raziskav obravnavanega področja. Za preverjanje naših hipotez smo uporabili postopke opisne statistične obdelave podatkov. Rezultati: 94 % (N = 92) anketiranih je navedlo, da so s pravicami starejših do osebne svobode seznanjeni, le 6 % pravic ne pozna. Potreba po izobraževanju o problematiki kršenja pravic zaposlenih do starejših se je v raziskavi pokazala le pri diplomiranih zdravstvenih delavcih, medtem ko drugi anketiranci interesa zanjo niso pokazali. Večina zaposlenih v domovih za starejše občane navaja, da ne krši pravice starejše osebe do osebne svobode. 88 % vseh anketiranih pa je ocenilo, da omejevanje pravic starejših do osebne svobode pozitivno sovpada z zadovoljstvom uporabnikov ter dobrim medsebojnim odnosom. Razprava in sklep: Znanje zdravstvenih delavcev na področju prava in pravic, ki jih imajo starejši v domovih za starejše občane, in na splošno je siromašno. Ključen razlog za obstoj njihove socialne izključenosti in diskriminacije ter kršenja pravic, ki jih imajo, pa je primarno preventivne, a tudi kurativne in, seveda, tudi družbene narave, delno pa tudi posledica ignorance zdravstvenega sistema.
Ključne besede: starejše osebe, dom za starejše osebe, osebna svoboda, pacientove pravice, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 22.03.2022; Ogledov: 813; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (533,43 KB)

6.
HUMOR PRI POUKU Z VIDIKA UČITELJEV, UČENCEV IN DIJAKOV
Natalija Počivalšek, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo se ukvarjali s humorjem pri pouku z vidika učiteljev, učencev in dijakov. V teoretičnem delu smo obravnavali oblike humorja in njegovo aplikacijo pri pouku ter prednosti in slabosti njegove uporabe. V empiričnem delu so prikazani rezultati raziskave, ki je bila izvedena med učitelji, učenci in dijaki. Preverjali smo stopnjo soglašanja s stališči, ki kažejo učiteljev, učenčev in dijakov odnos do rabe humorja pri pouku, njegovih funkcij ter pogostosti rabe določenih oblik humorja. Pri tem nas je zanimal obstoj razlik med učitelji glede na delovno dobo, stopnjo poučevanja in lokacijo šole. Med učenci/dijaki pa nas je zanimal obstoj razlik glede na spol, stopnjo šolanja, lokacijo šole in izobraževalni program. V raziskavi je sodelovalo 84 osnovnošolskih učiteljev in 59 srednješolskih učiteljev ter 176 osnovnošolcev in 165 dijakov. Podatki za učitelje (OŠ, SŠ), učence in dijake so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika. Rezultati so pokazali, da učitelji šolskega prostora prevladujoče ne ocenjujejo kot resnega prostora, kjer ne bi bilo prostora za smeh. Prav tako se zavedajo, da si učenci/dijaki želijo še več njihovega humorja. Ugotovili smo, da učitelji humorju pripisujejo funkcije, kot so: lajšanje napetosti in stresa, višje pomnjenje, boljšo motivacijo ter izboljšanje razredne klime. Učitelji uporabljajo največ duhovito pripovedovanje in optimistični humor. Rezultati so prav tako pokazali pozitivno stališče do različnih funkcij humorja, ki prispevajo k temu, da učenci lažje pristopijo k učitelju, ki uporablja humor, in si pri urah, kjer je vključen humor, zapomnijo več snovi. Humor se je izkazal kot pomembna vrednota po oceni učencev in dijakov.
Ključne besede: humor, pouk, učitelj, učenec, dijak
Objavljeno v DKUM: 01.02.2021; Ogledov: 995; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

7.
VPLIV KULTURNEGA KAPITALA STARŠEV NA KULTURNI KAPITAL IN ŠOLSKO USPEŠNOST DIJAKOV
Sabina Matekovič, 2011, magistrsko delo

Opis: Naloga obravnava pojem kulturnega kapitala in njegov vpliv na šolsko uspešnost. V prvem delu naloge so predstavljeni različni avtorji in njihovo razumevanje kulturnega kapitala. Prav tako so predstavljeni nekateri vidiki vplivanja kulturnega kapitala na družbeno (ne)enakost in družbeno gibljivost ter v povezavi s tem tudi pojem socialnega kapitala. Opisani so tudi različni vplivi staršev, učiteljev in inteligence pri določanju šolske uspešnosti. V drugem delu naloge so predstavljeni empirični podatki naše raziskave, ki je bila opravljena med 504 dijaki različnih srednjih šol na območju Maribora. Zanimala nas je predvsem količina kulturnega kapitala staršev, kako le-ta vpliva na količino kulturnega kapitala dijakov in posledično na njihov šolski uspeh. Do dobljenih rezultatov smo prišli s pomočjo anketnega vprašalnika za dijake. V njem smo spraševali, kako pogosto se dijaki vključujejo v določene kulturne aktivnosti glede na kulturni kapital staršev, učni uspeh, tip srednje šole, socialni položaj družine ter odnos z učitelji. Ugotovitve so prikazane v sklepnem delu.
Ključne besede: kulturni kapital, socialni kapital, šola, starši, učni uspeh, družbena (ne)enakost, družbena gibljivost
Objavljeno v DKUM: 29.01.2021; Ogledov: 854; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

8.
SPREMENJENA VLOGA STARŠEVSTVA V SLOVENSKI POSTMODERNI DRUŽBI
Brigita Cug, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. Teoretični del začenjamo s splošnim pogledom na družino, s predstavitvijo nekaterih definicij o družini različnih avtorjev, opisom in analizo njenih temeljnih funkcij ter opredelitvijo z vidika različnih klasifikacij glede na njeno vlogo v družbi. Globalni cilj diplomskega dela je analiza družine v času moderne družbe in značilnosti družine v njej ter predstaviti nekatera razmišljanja o krizi družine. Glede na to, da nas je zanimal fenomen starševstva v postmoderni družbi, smo jo opisali in znotraj nje izpostavili nekatere pomembne značilnosti in ključne spremembe vezane na družinsko življenje in vpliv družbenega razvoja nanje. Nadalje smo starševstvo kot osrednji pojem najprej definirali, opisali dejavnike odločanja za starševstvo, dejavnike kvalitetnega starševstva ter samo psihodinamiko le-tega. Posebej smo izpostavili še cilje starševstva, predstavili bistvo odgovornega starševstva ter izpostavili pomen komunikacije za kvalitetnejše družinsko življenje. Glede na strokovne ugotovitve smo izpostavili še ekonomski in pravni vidik starševstva. In ker so starši pomembni člen, ki skupaj z otroki tvori družino, katere ena izmed najpomembnejših nalog je socializacija ter tudi vzgoja, smo dobršen del pozornosti namenili tudi njima. Po analizi pomena socializacije, smo razložili njen potek in opisali njene dejavnike. Tudi pojem vzgoje smo najprej definirali, predstavili njene cilje in naloge. Nato smo opisali vzgojne stile in posledice njihove uporabe pri vzgoji otrok. Ker se danes pogosto zdi, da je otrokom v veliki meri skoraj vse dovoljeno, smo izpostavili še problem razvajenosti otrok v današnji (postmoderni) družbi. Nakazali smo probleme, ki kličejo po dodatnem izobraževanju staršev ter predstavili vsebine in cilje le-tega, prav tako pa našteli organizacije, ki se ukvarjajo z izobraževanjem staršev. Nato smo predstavili odnos staršev do samega izobraževanja. Ob koncu teoretičnega dela smo opisali še pomen izobraževanja staršev za kvalitetnejši in optimalni razvoj otroka ter znotraj tega nakazali, kakšno naj bi bilo izobraževanje staršev, da bi bilo uspešno ter bi kot tako pripomoglo k učinkovitemu opravljanju starševske vloge. Empirični del pa zajema predstavitev in analizo dobljenih empiričnih podatkov anketiranih staršev s posebnim ozirom na institut starševstva v postmoderni družbi: glavne dimenzije staršev; vzgoje, katere so bili deležni starši; opravljanje starševske vloge v postmoderni družbi ter izobraževanje staršev.
Ključne besede: družina, moderna družba, moderna družina, postmoderna družba, starševstvo, družine v postmoderni družbi, otrok, starši, socializacija, vzgoja, izobraževanje.
Objavljeno v DKUM: 29.01.2021; Ogledov: 925; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

9.
Vpliv travmatičnih dogodkov v otroštvu na zdravje v odraslosti
Julija Lozar, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: V sodobni družbi zaradi hitrega tempa življenja ljudje pogosto doživljamo stresne situacije. Nekatere prebrodimo, ne da bi o njih sploh premišljevali, druge, bolj travmatične, pa se zasidrajo nekje globoko v naši podzavesti. Kadar se to zgodi v otroštvu, govorimo o travmatični izkušnji, ki lahko posameznika spremlja skozi vse življenje ter pušča posledice na vseh področjih posameznikovega življenja, še posebej na zdravju. Namen zaključnega dela je bil raziskati, kako otroška travmatična izkušnja vpliva na zdravje v odraslosti. Metode: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja z induktivnim pristopom dela. V raziskavo smo vključili tri strokovnjakinje s področja psihoterapije, sociologije in pedo-psihiatrije, ki se dnevno ukvarjajo z bolniki, ki trpijo za travmatičnimi dogodki iz otroštva. Podatki so bili pridobljeni z metodo individualnega poglobljenega intervjuja in obdelani po procesu analize in sinteze. Rezultati: Na osnovi zbranih dokazov smo ugotovili, da travmatična izkušnja iz otroštva neposredno vpliva na zdravje posameznika, ki je travmo doživel. Spremlja ga skozi vsa življenjska obdobja in pušča telesne, psihološke in razvojne posledice na njegovem zdravju. Razprava in sklep: Travmatična izkušnja v otroštvu vpliva na posameznikovo fizično, duševno in socialno življenje tudi v odraslem obdobju. Posamezniki imajo pogosto težave v fizičnem in čustvenem zdravju, saj kažejo odstopanja od splošnih vedenjskih in socialnih norm. Ob zaznani travmi je ustrezno ukrepanje zdravstvenega kadra in pravilno zdravljenje prvo, ki pripomore k pozitivnemu rezultatu obravnave. Slaba izobraženost in preobremenjenost zdravstvenega kadra pa lahko doživljanje travme pri bolniku samo poslabša in poglobi.
Ključne besede: travma, posledice travmatične izkušnje, zloraba, odraščanje s travmo
Objavljeno v DKUM: 30.10.2020; Ogledov: 927; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (492,33 KB)

10.
Vloga mentorja na kliničnih vajah v srednješolskem izobraževanju zdravstvene nege
Urška Müller, 2020, magistrsko delo

Opis: Ocenjevanje in povratne informacije o delu mentorja so potrebne za spremljanje napredka dijaka in stopnje usposobljenosti, usvojenega znanja in veščin ter odnosa, zato se od mentorjev pričakuje, da bodo usposobljeni za spremljanje, ocenjevanje, oblikovanje in posredovanje povratnih informacij.
Ključne besede: mentorstvo, dijak, ocena mentorja, medicinska sestra, izobraževanje.
Objavljeno v DKUM: 07.10.2020; Ogledov: 751; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

Iskanje izvedeno v 1.37 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici