| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 42
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Lipotoxicity in a vicious cycle of pancreatic beta cell exhaustion
Vladimir Grubelnik, Jan Zmazek, Matej Završnik, Marko Marhl, 2022, izvirni znanstveni članek

Opis: Hyperlipidemia is a common metabolic disorder in modern society and may precede hyperglycemia and diabetes by several years. Exactly how disorders of lipid and glucose metabolism are related is still a mystery in many respects. We analyze the effects of hyperlipidemia, particularly free fatty acids, on pancreatic beta cells and insulin secretion. We have developed a computational model to quantitatively estimate the effects of specific metabolic pathways on insulin secretion and to assess the effects of short- and long-term exposure of beta cells to elevated concentrations of free fatty acids. We show that the major trigger for insulin secretion is the anaplerotic pathway via the phosphoenolpyruvate cycle, which is affected by free fatty acids via uncoupling protein 2 and proton leak and is particularly destructive in long-term chronic exposure to free fatty acids, leading to increased insulin secretion at low blood glucose and inadequate insulin secretion at high blood glucose. This results in beta cells remaining highly active in the “resting” state at low glucose and being unable to respond to anaplerotic signals at high pyruvate levels, as is the case with high blood glucose. The observed fatty-acid-induced disruption of anaplerotic pathways makes sense in the context of the physiological role of insulin as one of the major anabolic hormones.
Ključne besede: diabetes, insulin secretion, lipids, PEP cycle, uncoupling proteins, mitochondrial dysfunction
Objavljeno v DKUM: 20.05.2024; Ogledov: 5; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Matematika v predšolskem obdobju
Alenka Lipovec, Darja Antolin Drešar, 2019, univerzitetni, visokošolski ali višješolski učbenik z recenzijo

Opis: Zgodnja pozornost pomembnim veščinam 21.stoletja je zaveza vsake sodobne družbe. Matematična kompetenca je ena izmed ključnih kompetenc, katere nivo doseganja je tesno povezan z razvojem družbe, zato je potrebno ustvariti pogoje za razvoj matematičnega mišljenja že zelo zgodaj. Učbenik Matematika v predšolskem obdobju je namenjen bodočim vzgojiteljicam in vzgojiteljem. Upava, da jim bo pomagal pri strukturiranju in poglabljanju znanja, ki ga razvijamo pri matematičnih predmetih na programu Predšolska vzgoja na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Določeni deli besedila, posebej aktivnosti, bodo v pomoč tudi staršem, ki želijo z otroki početi matematično osmišljene, a kljub temu zabavne reči. Seveda branje toplo priporočava tudi vsem, ki jih zanima poučevanje zgodnje matematike.Učbenik je razdeljen na poglavja in podpoglavja. Vsak vsebinski sklop se prične s teoretično obarvanim delom, v katerem se seznanimo tudi z nekaterimi novimi pojmi.  Sledijo predlogi za različne metodične poti pri razvijanju matematičnega znanja predšolskega otroka. Aktivnosti so označene na poseben način, ki nam omogoča, da jih poiščemo v kazalu aktivnosti. Ob koncu poglavij najdemo ključne besede. Njihova opredelitev je podana pred seznamom literature v podpoglavju Slovarček. Sledijo vprašanja, ki bralcu služijo v pomoč pri strukturiranju znanja.
Ključne besede: zgodnje učenje, zgodnja matematika, matematična aktivnost, didaktika matematike, predšolsko obdobje
Objavljeno v DKUM: 21.02.2023; Ogledov: 677; Prenosov: 137
URL Povezava na celotno besedilo

3.
Računska ocena vpliva znotrajceličnih presnovnih in signalnih poti ter medcelične komunikacije na izločanje glukagona in inzulina : doktorska disertacija
Jan Zmazek, 2022, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija proučuje fiziološke lastnosti celic alfa in beta z uporabo matematičnega modeliranja, omrežnih znanosti in drugih sodobnih biofizikalnih pristopov. V prvem delu disertacije predstavimo matematični model presnove in hormonskega izločanja obeh tipov celic. Rezultati modela kažejo, da je oksidacija maščobnih kislin odgovorna za visoko bazalno nastajanje ATP, medtem ko je od glukoze odvisno zvišanje koncentracije ATP posledica anaerobnih (glikolitskih) značilnosti celice alfa in aerobnih (mitohondrijskih) značilnosti celice beta. Motnje v glikolitski in mitohondrijski presnovi kritično vplivajo na pravilno izločanje hormonov obeh vrst celic. Model celice alfa je nadalje dopolnjen z od cAMP odvisno signalno potjo, ki jo uravnava presnovna aktivnost ali vezava zunajceličnih signalov na membranske receptorje. Glede na modelsko napoved je znižanje znotrajceličnega pH med visoko presnovno aktivnostjo ključnega pomena za znižanje znotrajcelične koncentracije cAMP ob stimulaciji z visoko koncentracijo plazemske glukoze. Modelirana je tudi stimulacija celic alfa z aminokislinami, in sicer tako, da se modelski rezultati ujemajo z eksperimentalnimi opažanji, da obrok mešanih hranil močno poveča izločanje glukagona. Drugi del disertacije predstavlja analizo eksperimentalno pridobljenih kalcijevih signalov iz celic beta v Langerhansovih otočkih. Predstavljena metodologija obdelave podatkov vključuje ekstrahiranje presnovno aktivirane počasne in električno aktivirane hitre komponente, binarizacijo ali diskretizacijo signalov, detekcijo nizkokakovostnih signalov in izgradnjo funkcionalnih mrež. Počasna in hitra oscilatorna komponenta sta med seboj povezani, pri čemer je frekvenca hitrih oscilacij največja okoli vrhov počasnih oscilacij. To vedenje je bolj izrazito pri stimulaciji s fiziološko koncentracijo glukoze kakor pri suprafiziološki koncentraciji. Za obe komponenti so zgrajene funkcionalne mreže, njihova analiza pa kaže na večjo lokalno gručavost in segregacijo mrež hitre komponente ter večjo globalno povezanost počasne komponente. Analiza večplastnih mrež kaže na šibko povezavo med hitro in počasno plastjo, kar nakazuje na to, da različni sinhronizacijski mehanizmi oblikujejo kolektivno aktivnost v otočkih.
Ključne besede: celica beta, celica alfa, modeliranje, presnova, cAMP, aminokisline, kalcij, medcelične mreže
Objavljeno v DKUM: 17.01.2023; Ogledov: 499; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (3,81 MB)

4.
Nedoslednosti v učbenikih za matematiko : magistrsko delo
Anja Pertinač, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavan problem nedoslednosti v matematičnih učbenikih za gimnazije, ki so potrjeni za uporabo s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Magistrsko delo je razdeljeno na poglavja, v katerih so obravnavani posamezni tematski sklopi iz veljavnega učnega načrta. Pri vsakem poglavju so predstavljene vpeljave pojmov iz učnega načrta, kot so zapisane v obravnavanih učbenikih. Izkaže se, da so mnoge med njimi pomanjkljive ali celo nekorektne. V vsakem poglavju je predstavljena tudi možna rešitev, kako vpeljavo narediti korektno.
Ključne besede: nedoslednosti, matematični učbeniki, gimnazijsko izobraževanje, naraščanje in padanje funkcij, geometrijsko zaporedje, sestavljene funkcije, nedoločeni integral, limita in zveznost funkcije
Objavljeno v DKUM: 26.05.2022; Ogledov: 774; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (610,96 KB)

5.
Standardi kodiranja v praksi : diplomsko delo
Marko Zmazek, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo raziskali, kaj so standardi kodiranja in zakaj so pomemben del razvoja programske opreme. Pri tem smo v prvem delu opisali konkretne primere standardov kodiranja, ki jih uporabljajo večja podjetja. Zatem smo te standarde podprli še s teorijo o najbolj pogostih vzorcih, ki se pojavljajo pri standardih kodiranja. Nato smo poiskali in primerjali nekatera orodja, ki se uporabljajo za preverjanje, ali razvijalci upoštevajo predpisane standarde. Glavni del diplomske naloge je anketa, s katero smo ugotovili, kako dobro razvijalci poznajo standarde kodiranja in katera orodja uporabljajo za preverjanje uporabe standardov kodiranja.
Ključne besede: standard kodiranja, SonarQube, čista koda, preoblikovanje kode
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 790; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

6.
Postavljanje standardov pri matematiki
Nives Janžekovič, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga temelji na vprašanju, ali je mogoče ovrednotiti nivoje standardov znanj matematike na različnih stopnjah in smereh izobraževanja. V nalogi smo primerjali zahtevnosti nalog, ki se pišejo na posameznih zunanjih preverjanjih: na nacionalnem preverjanju znanja v zadnjem razredu osnovne šole, na poklicni maturi in na splošni maturi. Najpomembnejša ugotovitev naloge je dejstvo, da je možno stabilno ter zanesljivo razvrstiti naloge z različnih ravni. Na podlagi podatkov iz let 2017, 2018 in 2019 ugotovimo tudi, da je v teh letih težavnost poklicne mature umeščena približno na sredino med težavnost nacionalnega preverjanja znanja in težavnost splošne mature.
Ključne besede: postavljanje standardov, težavnost nalog, nacionalno preverjanje znanja, poklicna matura, splošna matura
Objavljeno v DKUM: 03.08.2021; Ogledov: 1051; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (966,08 KB)

7.
Evalvacija i-učbenika za matematiko v osnovni šoli: razmerje in podobnost v 9. razredu
Tea Horvat, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Evalvacija i-učbenika za matematiko v osnovni šoli: razmerje in podobnost v 9. razredu smo želeli pridobiti informacije o učinkovitosti i-učbenika pri uresničevanju izobraževalnih ciljev matematike v 9. razredu osnovne šole. V teoretičnem delu magistrskega dela smo se seznanili z IKT in e-gradivi ter nekaterimi dostopnimi evalvacijami e-gradiv. Posebej so nas zanimali: osnovnošolska matematika skozi e-vsebine in e-storitve ter njeno poučevanje in učenje s pomočjo i-učbenikov in apletov. V empiričnem delu smo podrobno opisali pedagoški eksperiment, v katerega so bili vključeni učenci treh oddelkov 9. razreda ene od osnovnih šol v Mariboru. Kontrolna skupina (en oddelek) je bila poučevana s klasičnim tiskanim učbenikom, eksperimentalna skupina (dva oddelka) pa z i-učbenikom. V i-učbeniku smo za namene našega poučevanja preučili temo Razmerje in podobnost, izbrali IKT učno okolje ter določili načine zbiranja in analiziranja podatkov. Zanimal nas je vpliv i-učbenika na boljše oz. slabše učence in razvoj proporcionalnega sklepanja učencev. Ugotovili smo, da so učenci eksperimentalne skupine v finalnem preizkusu znanja dosegli nekoliko višji rezultat kot učenci kontrolne skupine. I-učbenik je pri obravnavi učne teme Razmerje in podobnost pozitivno vplival na učence, slabše od povprečja (z ocenama 1 in 2) in boljše od povprečja (z ocenama 4 in 5). Na proporcionalno sklepanje pa je uporaba i-učbenika le delno vplivala.
Ključne besede: IKT, e-izobraževanje, e-gradiva, delitev e-učbenikov, i-učbenik, aplet, evalvacija i-učbenika, matematika, razmerje in podobnost, proporcionalno sklepanje
Objavljeno v DKUM: 05.11.2019; Ogledov: 1152; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (3,69 MB)

8.
Lastnosti grafov Hanojskega stolpa
Eva Zmazek, 2019, magistrsko delo

Opis: Hanojski grafi $H_p^n$, $n \geq 1$, $p \geq 3$, so modeli predstavitve problema Hanojskega stolpa z $n$ diski in $p$ nosilci. Njihova rekurzivna konstrukcija vodi do izpeljave nekaterih lastnosti. Kromatično število $\chi(H_p^n)$ Hanojskega grafa $H_p^n$ je na primer enako številu nosilcev $p$ prirejenega problema Hanojskega stolpa, kromatični indeks $\chi'(H_p^n)$ tega Hanojskega grafa pa je enak njegovi maksimalni stopnji vozlišč $\Delta(H_p^n)$. Vsi Hanojski grafi so Hamiltonovi, $(p-1)$-povezani, nekateri med njimi so tudi ravninski. \end{sloppypar} \begin{sloppypar} Barvanje povezav $c: E(G) \to [k]$ je mavrica, če za poljubni različni povezavi $e,f \in E(G)$ velja $c(e) \not= c(f)$. Anti-Ramseyevo število na paru grafov $G$ in $H$ je najmanjše tako število $n$, za katerega pri vsakem barvanju $c$ povezav grafa $G$ z natanko $n$ barvami, obstaja $H$-podgraf grafa $G$, za katerega je zožitev $c|H$ mavrica. V magistrski nalogi si ogledamo anti-Ramseyeva števila $\ar(H_p^n,H_q^m)$, $p,q \geq 3$, $n,m \geq 1$, na paru Hanojskih grafov, kjer je $m=n=1$ in $q=3$, in na paru Hanojskih grafov, kjer je $p=q$. Za anti-Ramseyevo število $\ar(H_p^n,H_3^1)$, $p \geq 3$, $n \geq 1$, izpeljemo rekurzivno zvezo. Pokažemo tudi, da je anti-Ramseyevo število $\ar(H_4^2,H_3^2)$ omejeno navzdol s $30$ ter navzgor s $34$.
Ključne besede: Hanojski graf, Hanojski stolp, anti-Ramseyevo število, mavrica
Objavljeno v DKUM: 05.11.2019; Ogledov: 935; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (554,90 KB)

9.
Evalvacija i-učbenika za matematiko v osnovni šoli: algebrski izrazi v 8.razredu
Tadeja Gašparič, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Evalvacija i-učbenika za matematiko v osnovni šoli: algebrski izrazi v 8. razredu je razdeljena na dva dela, teoretični in eksperimentalni del. V teoretičnem delu smo se najprej osredotočili na informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (IKT), nato pa na načine poučevanja s to tehnologijo. V nadaljevanju sledi pregled tipov znanja, s pomočjo katerih se glede na raven doseženega znanja opišejo dosežki učencev, ki so učencem in učiteljem kot povratna informacija o doseganju posameznih učnih ciljev. Temu sledi literatura o poučevanju algebre v osnovni šoli ter vsebine, ki se nanašajo na izraze s spremenljivkami. Za konec teoretičnega dela pa še sledi pregled nekaterih evalvacij i–učbenika. V eksperimentalnem delu smo s pomočjo pedagoškega eksperimenta izvedli raziskavo o učinkovitosti poučevanja z uporabo i-učbenika za matematiko Matematika 8 s portala https://eucbeniki.sio.si/. Evalvacijo i-učbenika smo izvedli na vsebini izrazi s spremenljivkami, ki pa je ni še nihče evalviral, obenem pa se vsebina zaradi algebrskih konceptov zdi manj primerna za vizualizacijo, ki je ena najmočnejših orodij digitalnih virov. V ta namen smo izdelali načrt pedagoškega eksperimenta, s pomočjo katerega smo primerjali učne dosežke učencev pri klasičnem poučevanju s tiskanim učbenikom in poučevanju z i-učbenikom. Obe skupini sem poučevala sama. Zanimalo nas je, kateri način poučevanja bo prinesel boljše učne rezultate. Rezultati so pokazali, da je bila eksperimentalna skupina nekoliko boljša kot kontrolna, kljub temu pa razlika ni bila statistično značilna. Zraven pedagoškega eksperimenta smo štirje študentje izvedli še kratko anketo o poučevanju matematike z uporabo IKT. Izvedli smo jo tako, da smo k inicialnemu preizkusu znanja dodali kratko anketo za obe skupini, pri finalnem preizkusu znanja pa smo anketo dodali samo pri eksperimentalni skupini. Rezultati ankete so pokazali, da se učenci najlažje učijo matematiko tako, da si naredijo zapiske ali pa si berejo na glas. Prav tako je večina učencev menila, da bi jim uporaba računalnika pri učenju matematike pomagala (tudi pri domačih nalogah), kar se je pri končni anketi tudi potrdilo. Zahtevnost nalog pri reševanju med pedagoškim eksperimentom je eksperimentalna skupina ocenila kot ustrezno.
Ključne besede: informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), i-učbenik, izrazi s spremenljivko, pedagoški eksperiment, poučevanje algebre, teorije poučevanja z uporabo IKT, tipi znanj
Objavljeno v DKUM: 20.11.2018; Ogledov: 1257; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (2,70 MB)

10.
Evalvacija i-učbenika za matematiko v osnovni šoli: trikotnik v 7. razredu
Nejc Podplatnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Učitelji matematike se vsakodnevno srečujejo z željo po boljšem uspehu in znanju učencev. V sodobnem svetu se ta želja mnogokrat prekriva s pridobivanjem informacij. Uspešno pridobivanje informacij pa omogoča sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija. Tehnološki dosežki so tako na najrazličnejše načine vstopili v vzgojno-izobraževalni sistem. Uporaba računalnikov, diaprojektorjev, tabličnih računalnikov in podobnega je v različnih sodobno opremljenih šolah del vsakdana. V naši raziskavi smo zato želeli preveriti uporabnost ene izmed sodobnih tehnoloških orodij po imenu interaktivni učbenik. Tak učbenik nam omogoča interakcijo med učencem in učbenikom ter daje učencu povratno informacijo o napredku. Hkrati smo želeli s tem preveriti, ali različni učni stili učencev i-učbenik različno dojemajo oziroma ali vsem učnim stilom pomaga enako dobro do višjih kognitivnih spoznanj. Za namene našega pedagoškega eksperimenta smo učence poučevali v dveh skupinah, in sicer v kontrolni in eksperimentalni skupini. Eksperimentalna skupina je uporabljala tehnologijo i-učbenika, medtem ko je kontrolna skupina uporabljala tradicionalni učbenik. Skupini sta bili po vseh statističnih analizah enakovredni in rezultati so pokazali, da med njima pri finalnem testu ni prišlo do statistično pomembnih razlik. Ugotovili pa smo, da so bili ob uporabi i-učbenika statistično pomembno boljši učenci, ki so se opredelili kot učenci, ki jim je bližje vizualni učni stil.
Ključne besede: informacijsko-komunikacijska tehnologija, učni stili, interaktivnost, e-učbenik, i-učbenik, aplet, trikotnik, geometrija, pedagoški eksperiment
Objavljeno v DKUM: 20.11.2018; Ogledov: 1175; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici