Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: The quality of educational work is inextricably linked to many factors at the system, school, teacher, and student levels. This research was carried out within the project ‘Education of Teachers as a Factor of Providing High-quality Life-long Learning in the Learning Society/The Society of Fast Socio-economic Changes and Unsure Future’, funded by the Slove-nian Research Agency. This paper provides a basic overview of the char-acteristics of open instruction, an umbrella term that combines active and learner-centred didactic strategies. The empirical section focuses on the use of didactic strategies. The survey was carried out with 1,536 primary school4 pupils in Grades 7 and 9 and 263 of their teachers. Both pupils and teachers cited problem-based learning and research-based learning as the most commonly used didactic strategies, while project-based learning was the least frequently used. Despite the agreement on the most and least frequently used didactic strategies, there are statisti-cally significant differences between pupils’ and teachers’ perceptions of all selected didactic strategies. Teachers reported that they used these strategies more often than was perceived by their pupils. We also found a statistically significant impact of better learning performance on the perception of certain didactic strategies. The results of the study raise new research questions, especially in the design of more detailed analy-ses of the use of didactic strategies in pedagogical practice.
Ključne besede: academic performance, didactic strategies, primary school, pupil activity
Objavljeno v DKUM: 14.08.2024; Ogledov: 76; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,76 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Na podlagi teorije življenjskega sloga smo obravnavali vpliv življenjskega sloga na odjemalce in na njihove nakupe. Obravnavali smo impulzivne nakupe odjemalcev ter hedonistično in utilitarno motivacijo za nakupovanje. Impulzivni nakupi so nenačrtovani nakupi, ki jih odjemalec opravi brez prehodnega razmišljanja. Nanje poleg življenjskega sloga vpliva tudi motivacija za nakupovanje. V magistrski nalogi smo merili vpliv življenjskega sloga na odjemalčev nakup oblačil. Nalogo smo razdelili na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo proučili pojme, kot so življenjski slog, impulzivno nakupovanje, hedonistična motivacija za nakupovanje in utilitarna motivacija za nakupovanje. V empiričnem delu naloge smo izvedli raziskavo, v kateri smo statistično zbirali in obdelovali podatke. Osredotočili smo se na vlogo življenjskega sloga odjemalcev pri nakupu oblačil. Ugotavljali smo, ali obstajajo razlike med impulzivnimi, hedonističnimi in utilitarnimi nakupi glede na življenjski slog odjemalca. Za merjenje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik. Na podlagi pridobljenih podatkov, zastavljenih hipotez in analize anketnega vprašalnika smo prišli do naslednjih spoznanj: Pri impulzivnih nakupih smo glede na življenjski slog odjemalca odkrili, da obstajajo razlike samo pri stremečih odjemalcih. Pri hedonističnih nakupih glede na življenjski slog odjemalca razlik nismo zaznali. Pri utilitarnih nakupih smo zaznali razlike pri izkušenih odjemalcih. Ugotovili smo le majhne razlike v zvezi z impulzivnim in utilitarnim nakupovanjem. Na podlagi tega smo lahko hipotezi, ki se navezujeta na impulzivno nakupovanje in utilitarno motivacijo za nakupovanje, delno potrdili. Hipotezo, ki se navezuje na hedonistično motivacijo za nakupovanje, pa smo zavrnili, saj nismo zaznali razlik glede na življenjski slog odjemalca.
Ključne besede: Življenjski slog, oblačila, impulzivno nakupovanje, hedonistična motivacija za nakupovanje, utilitarna motivacija za nakupovanje.
Objavljeno v DKUM: 09.04.2024; Ogledov: 291; Prenosov: 43
Celotno besedilo (2,06 MB)

Opis: Nasilje je v šolskem prostoru in zunaj njega zelo pogost pojav. Raziskave kažejo, da so otroci s posebnimi potrebami pogosteje izpostavljeni medvrstniškemu nasilju, pri katerem prevzemajo vlogo žrtve, lahko pa se znajdejo tudi v vlogi nasilneža. V raziskavi nas je zanimalo, v kolikšni meri se na izbrani osnovni šoli pojavljajo različne oblike (medvrstniškega) nasilja. Osredotočili smo se na obravnavo in odzive na splošno medvrstniško nasilje, medvrstniško nasilje nad otroki s posebnimi potrebami ter medvrstniško nasilje otrok s posebnimi potrebami nad vrstniki in nasilje otrok s posebnimi potrebami nad strokovnimi delavci. Ugotavljali smo tudi, katere preventivne ukrepe za preprečevanje nasilja uporabljajo na izbrani osnovni šoli. V raziskavo smo vključili 7 naključno izbranih strokovnih delavcev različnih profilov na izbrani osnovni šoli osrednjeslovenske regije. Podatke smo zbirali s pomočjo poglobljenega polstrukturiranega intervjuja. Izkazalo se je, da strokovni delavci na izbrani osnovni šoli zaznavajo vse prej omenjene oblike nasilja. Zaznavajo predvsem psihično nasilje, fizično nasilje se pojavlja redkeje. Ugotovili smo, da strokovni delavci ob zaznavi nasilja sledijo Protokolu ob zaznavi in obravnavi medvrstniškega nasilja v vzgoji in izobraževanju, pripravljenega s strani Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Rezultati raziskave kažejo tudi, da na izbrani osnovni šoli redno sodelujejo tudi z zunanjimi institucijami in veliko časa namenijo preventivnim ukrepom na področju medvrstniškega nasilja in tudi na področju nasilja na splošno.
Ključne besede: nasilje, medvrstniško nasilje, posebne potrebe, inkluzija
Objavljeno v DKUM: 06.02.2024; Ogledov: 378; Prenosov: 57
Celotno besedilo (1,19 MB)

Opis: Magistrsko delo nudi vpogled v delo v razvojnih oddelkih vrtcev skozi perspektivo strokovnih delavcev, ki v omenjenih oddelkih vsakodnevno delujejo. Zadnja leta v vzgoji in izobraževanju zasledimo vedno večje število vrtcev, ki odpirajo razvojne oddelke. Zaradi potrebe po poznavanju dela v razvojnih oddelkih vrtcev za bodoče vzgojitelje in druge strokovne delavce, ki bodo delovali v omenjenih oddelkih, smo omenjeno področje podrobneje raziskali. V raziskavo smo vključili 74 strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja, ki so zaposleni v razvojnih oddelkih vrtcev. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom. Ugotovili smo, da večina strokovnih delavcev zase ocenjuje, da so usposobljeni oziroma popolnoma usposobljeni za svoje delo. Preobremenjenost strokovnih delavcev se je izkazala za največjo težavo, s katero se strokovni delavci spopadajo v okviru svojega dela. Kot ovira pri medsebojnem sodelovanju z drugimi strokovnimi delavci se je pokazalo pomanjkanje časa zaradi lastne preobremenjenosti. V nadaljevanju so rezultati pokazali, da strokovni delavci pri svojem sodelovanju z drugimi najpogosteje uporabljajo načrtovanje vsakodnevnih dejavnosti za otroke. Prav tako se je pokazalo, da imajo strokovni delavci v sklopu dnevne rutine ravno pri načrtovanju dejavnosti za otroke največje težave, saj dejavnosti velikokrat pripravljajo individualno za vsakega otroka posebej. Ugotovitev, da strokovni delavci sprotno komunikacijo s starši pri prihodu otrok v vrtec ter odhodu otrok in pogovorne ure ocenjujejo kot najpomembnejše za otrokov razvoj, nas ni presenetila, saj takrat poteka največ komunikacije med starši in strokovnimi delavci. Ravno tako smo pričakovali rezultate, ki so se pojavili pri profesionalnem izpopolnjevanju strokovnih delavcev. Pokazalo se je, da so strokovni delavci mnenja, da skozi prakso v vrtcu oz. delovne izkušnje pridobijo največ znanja za delo z otroki s posebnimi potrebami.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, razvojni oddelki, vzgojno-izobraževalno delo
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 640; Prenosov: 89
Celotno besedilo (1,53 MB)

Opis: Praktično pedagoško usposabljanje je ključni element usposabljanja bodočih strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Je obdobje oziroma čas, ki ga študentje preživijo na šoli pod vodstvom mentorja. Praktično pedagoško usposabljanje predstavlja v izobraževanju študentov, bodočih učiteljev, integracijo med teoretičnim in praktičnim delom; med znanjem in konkretno izkušnjo. Praktično pedagoško usposabljanje študentu omogoča uvajanje in usposabljanje za željeni poklic. V okviru praktičnega pedagoškega usposabljanja se študent s hospitiranjem, z opazovanjem, s sodelovanjem ali pripravo in z izvedbo učnih nastopov vključuje v sam pouk. Praktično pedagoško usposabljanje je glavna oblika aktivnega študijskega dela; ob koncu opravljenega dela študent spozna ali je ta poklic sposoben opravljati ali ne. Namen raziskave zaključnega dela je ugotoviti uresničitev ciljev študentov v okviru praktičnega usposabljanja; količino in uporabnost novo pridobljenega znanja; ustreznost trajanja praktičnega pedagoškega usposabljanja; pridobivanje sposobnosti. Prav tako želimo raziskati, v kolikšni meri so se izpolnila pričakovanja študentov glede celotnega poteka praktičnega pedagoškega usposabljanja v okviru študijskega programa Razredni pouk. V raziskavi je sodelovalo 239 študentov Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smer Razredni pouk. Rezultati so pokazali, da študenti trajanje pedagoškega praktičnega usposabljanja večinoma ocenjujejo kot prekratko; prav tako so se njihova pričakovanja glede izvedbe celotnega poteka praktičnega pedagoškega usposabljanja delno izpolnila. Študenti so v okviru raziskovalnega vprašanja o predlogih izboljšanja praktičnega pedagoškega usposabljanja med mnogimi predlogi navedli, da si želijo več prakse, daljšega obdobja prakse in aktivnejšega spodbujanja učiteljev mentorjev k vključevanju v samo izvajanje pedagoškega praktičnega usposabljanja.
Ključne besede: praktično pedagoško usposabljanje, mentor, razredni pouk, kompetence študenta, kompetence učitelja
Objavljeno v DKUM: 01.09.2023; Ogledov: 496; Prenosov: 110
Celotno besedilo (2,41 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...