| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 76
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Plačna konkurenčnost izbranih članic evroobmočja
Tina Regoršek, 2024, diplomsko delo

Opis: Plačna konkurenčnost predstavlja sposobnost države, da privabi in ohrani delovno silo ter s tem pridobi konkurenčno prednost v globalnem gospodarstvu. Za države v skupnem valutnem območju je zaradi odsotnosti lastne denarne politike toliko bolj pomembno izkoriščanje prednosti notranjega trga posameznih držav, saj s tem vplivajo na povečanje konkurenčnosti. Kljub povezanosti trgov znotraj evroobmočja pa med državami prihaja do razlik v vzdržnosti in rasti gospodarstva ter v plačni konkurenčnosti, kar lahko vodi do makroekonomskih neravnovesij znotraj valutnega območja ali do pritiskov na trgu dela. Razlike v plačni konkurenčnosti so tesno povezane s produktivnostjo dela in stroški dela. Večja produktivnost držav se odraža v višjih plačah in omogoča ohranitev konkurenčnosti države, medtem ko lahko visoki stroški dela brez ustrezne produktivnosti negativno vplivajo na konkurenčnost držav. V pričujočem diplomskem delu izpostavljamo tri poglavitne ugotovitve o plačni konkurenčnosti držav evroobmočja, in sicer: približevanje produktivnosti dela slovenskega in portugalskega gospodarstva povprečni produktivnosti dela evroobmočja, hitrejša rast njunih stroškov dela na enoto proizvoda od povprečja evroobmočja in pa višja raven stroškov dela od povprečja evroobmočja v zasebnem sektorju Belgije, Nemčije in Francije.
Ključne besede: optimalno valutno območje, plačna konkurenčnost, evroobmočje, trg dela.
Objavljeno v DKUM: 18.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

2.
Konkurenčnost nemškega gospodarstva
Patrik Obrovnik, 2024, diplomsko delo

Opis: Nemčija, ki velja za eno najmočnejših svetovnih gospodarstev, si prizadeva ohranjati in povečevati konkurenčnost na svetovnem trgu s strateškimi investicijami v digitalizacijo in avtomatizacijo, kar je še posebej opazno v avtomobilski industriji. Zlasti slednja, ki predstavlja enega ključnih sektorjev nemškega gospodarstva, se spopada z izzivi prehoda na električna vozila in zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Kljub temu nemška podjetja vlagajo v razvoj inovativnih tehnologij, ki bi jim omogočile izpolnjevati okoljske standarde ter ohranjati konkurenčno prednost. To vključuje razvoj električnih vozil, trajnostne mobilnosti in prizadevanja za zmanjšanje emisij, kar prispeva k ohranjanju vodilne vloge Nemčije v avtomobilski industriji. Kljub prizadevanjem nemške avtomobilske industrije za izboljšanje lastne konkurenčnosti pa v zadnjih letih ta zaostaja predvsem za kitajskimi tekmeci.
Ključne besede: nemško gospodarstvo, avtomobilska industrija, konkurenčnost
Objavljeno v DKUM: 18.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

3.
Grožnja deglobalizacije in nova industrijska politika
Peter Vuk, 2024, diplomsko delo

Opis: Procesi gospodarskega in političnega sodelovanja po drugi svetovni vojni so spodbujali gospodarsko rast in stabilnost z zmanjšanjem trgovinskih ovir in povečanim dostopom do tujih trgov, izboljšali življenjski standard in blaginjo prebivalstva ter ob tem omogočali bolj usklajeno (so)delovanje pri reševanju globalnih izzivov. Po svetovni finančni krizi v letu 2008 se nakazuje trend, da se procesi globalizacije upočasnjujejo oziroma se pomikajo v smeri deglobalizacije. Med velikimi svetovnimi gospodarstvi oziroma gospodarskimi bloki se pojavljajo vse večje geopolitične napetosti. Ob tem se svetovna gospodarstva soočajo tudi z izzivi, kot so upadanje deleža delovnih mest v predelovalni dejavnosti, negativni vplivi podnebnih sprememb, ekonomska neenakost in vzpon nacionalizma ter populizma. Kot enega izmed možnih odgovorov na te izzive se pogosto omenja industrijsko politiko. Številne raziskave ugotavljajo, da se instrumenti industrijske politike vse pogosteje uporabljajo in da je po pandemiji koronavirusne bolezni prišlo do pomembnega preobrata v izvajanju industrijske politike, zlasti z uvedbo ameriškega Zakona o zmanjšanju inflacije ter Zakona o čipih in znanosti. Empirične študije kažejo, da industrijske politike niso vedno učinkovite. Pri tem se kot učinkoviti zelo pogosto izkažejo ukrepi, ki so namenjeni spodbujanju aktivnosti raziskav in razvoja.
Ključne besede: mednarodno gospodarstvo, industrijska politika, globalizacija, deglobalizacija, geopolitika
Objavljeno v DKUM: 01.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

4.
Video pedagogika - primer zrcaljenja (transformacije) in primer seštevanja in odštevanja ulomkov : magistrsko delo
Sara Senčar Kosalec, 2024, magistrsko delo

Opis: Pojem videopedagogika se uporablja v izobraževalnem svetu od konca 20. stoletja. Z izbruhom bolezni covid-19 je priljubljenost videopedagogike doživela hitro rast, saj se je veliko učiteljev odločilo za izdelavo in uporabo videorazlag pri poučevanju v času kriznega poučevanja na daljavo. Razprave in raziskave o ustreznosti in kakovosti videorazlag so posledice njihove obsežne uporabe. Naredili smo pregled literature in določili ključne lastnosti učinkovitih videorazlag z visoko kakovostjo. V magistrskem delu smo se osredotočili na uporabo videorazlag po principu obrnjene učilnice (angl. flipped learning). Ustvarili smo videorazlage, pri katerih smo upoštevali priporočila in smernice za izdelavo videorazlag visoke kakovosti. Glavni cilji pri izdelavi videorazlag so nam bili spodbujanje učencev k aktivnemu učenju, pritegnitev njihove pozornosti in spodbujanje njihove motiviranosti za delo. Izdelana učna gradiva – videorazlage – smo preskusili v Osnovni šoli Bojana Ilicha v Mariboru po principu obrnjene učilnice. V delu smo predstavili rezultate preskusa in podrobneje predstavili pozitiven vpliv videorazlag, izdelanih po določenih karakteristikah, smernicah in priporočilih, na znanje učencev. Zaključili smo, da so dobro izdelane videorazlage močno učno gradivo, zato želimo spodbuditi učitelje k izdelavi lastnih videorazlag po priporočilih v tem magistrskem delu ali vsaj k uporabi videorazlag drugih avtorjev, seveda ob njihovem kritičnem izbiranju.
Ključne besede: videopedagogika, krizno poučevanje na daljavo, matematika, obrnjena učilnica, videorazlage, zrcaljenje, seštevanje ulomkov, odštevanje ulomkov
Objavljeno v DKUM: 23.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (5,27 MB)

5.
Slow control of the Belle II Aerogel Ring Imaging detector
Rok Pestotnik, Karol Adamczyk, Rok Dolenec, Samo Korpar, Peter Križan, Andrej Lozar, Luka Šantelj, Andrej Seljak, Luka Senekovič, 2023, izvirni znanstveni članek

Objavljeno v DKUM: 09.05.2024; Ogledov: 145; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
1D battery electric vehicle thermal management system calibration and simulation based on measurements : magistrsko delo
Manja Umbreht, 2024, magistrsko delo

Opis: Electric vehicles are developing at an increased rate due to electrification trends and are trying to achieve the comfort level of existing vehicles with internal combustion engines. In this thesis, we considered a battery electric vehicle, with which measurements were carried out. We created a complete vehicle model in GT Suite software based on available measurements and vehicle data. The model was used to simulate measured test cases. We described the calibration procedure of standalone models and the assembly of a complete thermal model of the entire vehicle. At the end we compared three simulated test cases with vehicle measurements. We concluded that the developed vehicle simulation model behavior fits well to the measured vehicle.
Ključne besede: 1D CFD, VTMS, energy consumption, measurements, battery electric vehicle
Objavljeno v DKUM: 22.04.2024; Ogledov: 203; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (6,01 MB)

7.
Praktične izkušnje pri razvoju tehnike in taktike igre v obrambi mladih košarkarjev : diplomsko delo
Urban Senekovič, 2024, diplomsko delo

Opis: Namen zaključnega dela je podrobno opisati, predstaviti in analizirati praktične izkušnje pri razvoju tehničnih in taktičnih elementov obrambe mladih košarkarjev, ki sem jim pridobil v trinajstih letih košarkarske kariere in triletne trenerske kariere. Zaključno delo je razdeljeno na dva dela; prvi del podrobno opisuje teorijo košarkarske obrambe ter teorijo metodike poučevanja obrambe, drugi del pa vključuje glavno temo zaključnega dela – praktične izkušnje. Predstaviti želim svoje delo na področju razvoja obrambe mladih igralcev (specifično kategorije U12 in U14) v klubu ŽKK Maribor, vaje, ki jih izvajamo, pristop in potek vadbe skozi sezono, probleme, ki se pojavijo, in rešitve teh problemov. Upam, da diplomsko delo v prihodnosti morda pomaga mladim trenerjem na različne načine, naj bo to pomoč ob študiju ali pa odgovor na vprašanja in orodje za nadgradnjo dela z mladimi košarkarji.
Ključne besede: košarka, obramba, tehnika in taktika obrambe, poučevanje, praktične izkušnje.
Objavljeno v DKUM: 16.04.2024; Ogledov: 232; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (3,22 MB)

8.
The Darker the better : Identification of chemotype profile in soroses of local and introduced mulberry varieties with respect to the colour type
Andreja Urbanek Krajnc, Jan Senekovič, Silvia Cappellozza, Maja Mikulič Petkovšek, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: Mulberries are the "essence of the past", the so-called Proust effect, for the inhabitants of the sericultural regions who enthusiastically remember feeding silkworms with mulberry leaves and picking the different coloured fruits that were their favourite sweets in childhood. To determine the chemistry behind the colour and taste of mulberry soroses, the main metabolites of the local and introduced varieties were studied. The soroses were classified into five different colour types and the size parameters were determined. The main sugars identified were glucose and fructose, while the predominant organic acids were citric and malic acids, which were highest in the darker varieties, and fumaric and tartaric acids, which were highest in the lighter varieties. A total of 42 phenolic compounds were identified. The predominant phenolic acid was chlorogenic acid, followed by other caffeoylquinic acids and coumaroylquinic acids. The predominant anthocyanins were cyanidin-3-glucoside and cyanidin-3-rutinoside. According to PCA analysis, the colour types showed a clear chemotype character. The sweet taste of the yellowish-white soroses was defined by 49% fructose, followed by 45% glucose and 6% organic acids. The sour character of the black genotypes was characterised by a lower sugar and higher (11%) organic acid content. The colour- and species-dependent effect was observed in the proportion of caffeoylquinic acids and quercetin glycosides, which decreased with increasing colour intensity from 60% of the total to 7%, and from 17% to 1%, respectively. An upward trend was observed for flavanols (5% to 29%) and anthocyanins, which accounted for 62% of the total phenolics in black varieties. This article gives an insight into the metabolite composition of mulberry soroses as the sweets of choice between light and sweet and dark and sour.
Ključne besede: mulberry soroses, sugars, organic acids, phenolics, anthocyannins
Objavljeno v DKUM: 20.02.2024; Ogledov: 380; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Proces gospodarske konvergence v evroobmočju
Tina Cafuta, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili proces gospodarske konvergence v evroobmočju. Proces nominalne in realne konvergence se je v evroobmočju skozi čas spreminjal. Razlike med državami evroobmočja se kažejo tako na področju nominalne kot realne konvergence. Na področju nominalne konvergence so se ugotovile razlike v stopnji inflacije, proračunskih neravnovesjih, javnih dolgovih in obrestnih merah. Realno konvergenco smo prikazali prek razlik v ravni outputa na prebivalca, produktivnosti dela, stopnji brezposelnosti in dohodkovni ravni. Kljub prizadevanjem za večjo ekonomsko homogenizacijo pa med nekaterimi državami evroobmočja ostajajo izrazite razlike. Na proces konvergence v evroobmočju so vplivali številni gospodarski šoki zlasti svetovna finančna kriza in pandemija covid-19. Doseganje večje gospodarske konvergence med državami zahteva nadaljnje prilagoditve in usklajene politike v evroobmočju.
Ključne besede: Nominalna in realna konvergenca, optimalno valutno območje, evroobmočje.
Objavljeno v DKUM: 10.11.2023; Ogledov: 351; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

10.
Fiskalna konsolidacija in gospodarska rast
Nina Cafuta, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava vpliv fiskalne konsolidacije na gospodarsko rast. Po izbruhu svetovne finančne krize v letu 2008 je evroobmočje doživelo močan gospodarski udarec, ki je pripeljal do obsežnih državnih intervencij, povečanja javnih dolgov in fiskalnih primanjkljajev. Fiskalna konsolidacija, ki se nanaša na prizadevanje vlad, da bi zmanjšale svoje proračunske primanjkljaje in stabilizirale javni dolg, je postala ključna agenda za mnoge članice evroobmočja. Nekatere ključne ukrepe, ki so jih države evroobmočja sprejele, so vključevale povečanje davkov, s čimer so želele pridobiti dodatne proračunske prihodke, vendar so višji davki v mnogih primerih zavirali investicije in zasebno potrošnjo, kar je negativno vplivalo na gospodarsko rast. Vzporedno so mnoge države zmanjšale vladne izdatke, vključno z omejitvami v socialnih programih in javnih investicijah. Čeprav so takšni ukrepi pripomogli k zmanjšanju proračunskih primanjkljajev, so v kratkoročnem obdobju pogosto zavirali gospodarsko rast zaradi izpada agregatnega povpraševanja. Dodatno breme relativno večjega javnega dolga je povečalo obrestna bremena in pritisnilo na vladne proračune, kar je sprožilo še večje potrebe po fiskalni disciplini. Države so se posledično znašle v začaranem krogu. Vzporedno z ukrepi za zmanjšanje proračunskih primanjkljajev so se vlade soočale z dejstvom, da so fiskalni multiplikatorji v času gospodarske krize višji od konvencionalnih ocen. To je pomenilo, da so bile reakcije na fiskalno prilagajanje pogosto močnejše in škodljivejše za gospodarsko rast.
Ključne besede: fiskalna konsolidacija, gospodarska rast, davki, državni izdatki, javni dolg, multiplikator.
Objavljeno v DKUM: 10.11.2023; Ogledov: 424; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici