1. Analiza zaposlitvene funkcije in dejavnikov zaposlenosti na primeru evropskih državGregor Rihtarič, 2023, magistrsko delo Opis: Zaposlenost se uvršča med ključne segmente trga dela in gospodarstva, saj je neprestano podvržena številnim spremembam, novitetam in trendom, njeni učinki pa se izkazujejo tudi izven meja gospodarstva. V preteklih desetletij so se spremembe na trgu dela odražale v različnih smereh. Ena izmed najvidnejših je v sestavi trga dela, kjer je prišlo do enormnega povečanja deleža žensk, pri katerih so stopnje zaposlenosti in participacije močno narasle, in sočasnega zniževanja deleža in stopenj pri starejših moških. Delež mladih na trgu dela v razvitih državah upada, saj namesto zgodnejšega vstopa na trg dlje časa ostajajo v izobraževanju. Aktualno na trgu dela prevladujejo različni trendi, med katerimi pa sta najbolj izrazita presežek delovne sile v manj razvitih državah ter primanjkljaj in staranje delovne sile v nekaterih razvitih državah, kjer se ta odraža v povečevanju deleža starejših starostnih skupin na trgu, rastoči srednji starosti in pričakovani življenjski dobi ob rojstvu. Ob vsem tem je bilo dogajanje v zadnjih treh letih pogojeno izbruhu pandemije bolezni Covid-19 in zajezitvenim ukrepom. Kadar se ukvarjamo z zaposlenostjo, je pomembno dobro razumevanje dejavnikov in mehanizmov, ki povzročijo njene spremembe, saj lahko s tem razložimo številna dogajanja v gospodarstvu in družbi. Na eni strani na zaposlenost vplivajo ekonomski dejavniki, kot so gospodarska rast, izvoz in investicije, na drugi pa imajo vse večji vpliv neekonomski, kot so demografske spremembe, izobrazba in tehnologija. V empiričnem delu smo na podlagi panelnih podatkov za 31 držav (države članice Evropske Unije, Švica, Norveška, Islandija in Velika Britanija) v obdobju med letoma 2000 in 2021 skonstruirali regresijski model združenih podatkov, model fiksnih in model slučajnih učinkov. Na podlagi izvedene ekonometrične analize zaposlitvene funkcije smo ugotovili pozitivno zvezo med zaposlenostjo in izvozom, potrošnjo, inflacijo in šibko pozitivno povezavo z izdatki za plače ter negativno povezavo med zaposlenostjo in pričakovanimi leti šolanja, pričakovano življenjsko dobo ob rojstvu in opravljenimi delovnimi urami.
Ključne besede: zaposlenost, zaposlitvena funkcija, trg dela, panelni podatki, ekonometrija
Objavljeno v DKUM: 27.10.2023; Ogledov: 169; Prenosov: 20
 Celotno besedilo (3,98 MB) |
2. Aleatorika kot svet naključij 20. stoletja in medpredmetna povezava glasbene ter likovne umetnosti : magistrsko deloNina Rihtarič, 2022, magistrsko delo Opis: Na podlagi sistematične analize literature resne glasbe 20. stoletja, ter drugih virov, magistrsko delo opredeli termin »aleatorika«. Gre za kompozicijsko tehniko, ki v proces ustvarjanja vključuje naključje, slučajnost in srečo. V izvajanju del je tako torej izvajalec svoboden in ima opcijo dopolniti delo, iz tega pa izhaja, da nobena skladba ni izvedena identično. Na ravni učnega procesa v osnovni šoli, se aleatorika obravnava v devetem razredu pri predmetu glasbena umetnost, pri čemer s temeljnimi pojmi, kot je na primer grafična notacija, sega tudi na področje likovne umetnosti.
Izhodišče za kvalitetno obravnavo tematike je tako medpredmetno povezovanje glasbene in likovne umetnosti, na podlagi katerega smo oblikovali tri učne enote, ki smo jih izvedli v treh oddelkih 9. razreda dveh osnovnih šol. Zanimal nas je odziv učencev in pedagogov na izvedene učne enote medpredmetnega povezovanja, pri čemer smo uporabili kvalitativno metodo študije primera, kjer smo s triangulacijo zagotovili celovit vpogled v proučevan primer. Analiza rezultatov je pokazala, da se je izvedena ura od običajnega pouka razlikovala predvsem iz vidika vključenih aktivnosti. Učenci izpostavljajo, da po navadi ne ustvarjajo v takšni meri, prvič pa so tudi izdelali izdelek, ki je hkrati likovno in glasbeno delo. Raziskava je pokazala, da imajo učenci najraje skupinsko obliko dela, saj pri takih urah prevladuje sproščeno vzdušje. Pri izvedbi učne ure pa se je skozi aktivnosti jasno izražala povezava med področji likovne in glasbene umetnosti.
Ključne besede: aleatorika, naključje, grafična notacija, medpredmetna povezava
Objavljeno v DKUM: 10.02.2023; Ogledov: 316; Prenosov: 85
Celotno besedilo (2,49 MB) |
3. Bipolarna motnja in delovno okoljeSara Rihtarič, 2021, diplomsko delo Opis: Uvod: Bipolarna motnja je duševna motnja, katere simptomi se izražajo na razpoloženju, vedenju in kognitivnih sposobnostih. Izmenjujeta se dve razpoloženjski stanji oziroma epizodi, in sicer manija in depresija. Čeprav bolezen ni ozdravljiva, lahko bolniki z bipolarno motnjo razpoloženja blažijo simptome z uporabo farmakoterapije in psihoterapije. Osebam z duševnimi motnjami iskanje in ohranjanje zaposlitve povzroča številne težave. Ker pa ima veliko ljudi premalo znanja o duševnih motnjah in premalo stika s takšnimi osebami, se velikokrat odzovejo neprimerno in ne vedo kako reagirati. Tudi ljudje, ki imajo bipolarno motnjo razpoloženja, so lahko na delovnem mestu kreativni, če jim je ponujeno primerno delovno mesto.
Raziskovalne metode: V zaključnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Strokovno in znanstveno literaturo smo iskali v bazah podatkov: PubMed, ScienceDirect, PsycARTICLES in Google Scholar, kjer smo uporabili vključitvene in izključitvene kriterije, kateri so bili oblikovani glede na osnovi raziskovalnega vprašanja. V PRISMA diagramu smo predstavili potek iskanja ustrezne literature.
Rezultati: Analizirali in pregledali smo 5 člankov, objavljenih v angleškem jeziku. Na podlagi teh člankov je bilo mogoče ugotoviti s kakšnimi ovirami se osebe z bipolarno motnjo srečujejo v delovnem okolju.
Razprava in sklep: Narava bipolarne motnje lahko otežuje vzdrževanje enakomernega urnika. Mnogi ljudje z bipolarno motnjo doživljajo izzive pri iskanju dela, kljub temu pa veliko ljudi uspešno najde delo, ki jim ustreza. Strokovnjaki menijo, da je delo za ljudi z bipolarno motnjo lahko zelo koristno.
Ključne besede: bipolarna motnja, manija, depresija, delovno okolje, zaposlitev
Objavljeno v DKUM: 30.08.2021; Ogledov: 1053; Prenosov: 177
Celotno besedilo (494,54 KB) |
4. Problem staranja prebivalstva in njegov učinek na trg dela v Sloveniji in NemčijiGregor Rihtarič, 2020, diplomsko delo Opis: Pri staranju prebivalstva gre za aktualen problem, ki se pojavlja v različnih državah sveta in se ga ne sme prezirati. V zadnjih letih je prišel do izraza tudi v Sloveniji in Nemčiji, torej v dveh državah, ki se razlikujeta po velikosti in gospodarski moči. V splošnem se staranje prebivalstva odraža v večanju števila starejših, upokojencev in v manjšanju mladega prebivalstva, na trgu dela pa v manjšanju števila aktivnih in delovno aktivnih ter v večanju neaktivnega prebivalstva. Staranje prebivalstva je rezultat različnih dejavnikov, med katerimi sta glavna dolgoročno zniževanje stopnje rodnosti in dolgoživost. Njegove posledice in učinki so vidni na različnih področjih: v gospodarstvu, politiki, zdravstvu, javnih financah in na trgu dela. Podaljševanje delovne dobe, zvišanje upokojitvene starosti, migracije, aktiviranje potencialne delovne sile, zgodnejši vstop na trg dela in avtomatizacija so zgolj nekateri možni ukrepi, ki lahko upočasnijo in omilijo učinke staranja prebivalstva. Po projekcijah sodeč se je problematika staranja v zadnjih nekaj letih šele pričela in se bo v prihodnosti okrepila.
Ključne besede: staranje prebivalstva, Slovenija, Nemčija, trg dela, gospodarstvo
Objavljeno v DKUM: 19.11.2020; Ogledov: 1828; Prenosov: 210
Celotno besedilo (796,64 KB) |
5. Analiza vzajemnega učinka zadovoljstva in zvestobe odjemalcev na poslovno uspešnost organizacijJan Rihtarič, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo v teoretičnem delu predstavlja pregled izbranih področij s trženja. Po uvodni opredelitvi temeljnih konceptov, povezanih s trženjem končnim odjemalcem, se osredotočimo na trženjski spleti. Obvladovanje vseh elementov trženjskega spleta je ključnega pomena za zadovoljne, zveste in pripadajoče odjemalce, ki posledično vplivajo na (ne)uspešnost organizacij. Za doseganje odjemalcev je pomembno dvoje: a) učinkovito – večkanalno – trženjsko komuniciranje in b) ustrezno zasnovane trženjske poti. Kako zasnovati oboje in kakšne tipe oglaševanja končnim uporabnikom poznamo, predstavljamo v nadaljevanju pregleda literature.
Teoretični del zaključujemo s predstavitvijo temeljnih konceptov, povezanih z odjemalci, to je z zadovoljstvom in zvestobo odjemalcev. Zadovoljstvo odjemalcev je predpogoj za zvestobo, ki se manifestira skozi ponovne nakupe, vračanje v naše poslovalnice, priporočila in pripadnost blagovni znamki taiste organizacije. Magistrsko delo predstavi prednosti zadovoljnih in zvestih odjemalcev ter vzvode, preko katerih koncepta vplivata na uspešnost organizacije. Pri tem izpostavimo pomen pripadnosti organizaciji ali blagovni znamki.
V aplikativnem delu magistrske naloge predstavimo pristope oz. načine ugotavljanja zadovoljstva in zvestobe odjemalcev. Sledi oris povezav med konceptoma in uspešnostjo organizacij. Kvantitativno raziskavo izvedemo na podjetjih Zootic in Mr. Pet. Ugotavljamo zadovoljstvo in zvestobo odjemalcev obravnavanih podjetij in z uporabo statističnih analiz preverjamo odjemalci katerega podjetja so bolj zadovoljni in zvestejši.
Ključne besede: zadovoljstvo, zvestoba, odjemalci, ANOVA, uspešnost, organizacija
Objavljeno v DKUM: 25.11.2019; Ogledov: 868; Prenosov: 125
Celotno besedilo (1,55 MB) |
6. Odnos med socioekonomskim statusom in prekomerno telesno težo ter debelostjo med mladimi v SlovenijiDavid Rihtarič, 2019, magistrsko delo Opis: Z magistrsko nalogo smo preučili odnos med socioekonomskim statusom in prekomerno telesno težo ter debelostjo med mladimi v Sloveniji. V okviru teoretičnega dela naloge smo predstavili izsledke domačih in tujih avtorjev, ki opredeljujejo odnos med socioekonomskim statusom in prekomerno telesno težo. Analiza empiričnega dela magistrske naloge je temeljila na sekundarni analizi podatkov reprezentativnega vzorca mladih v Sloveniji v starostni skupini 16−27 let. Za merjenje socioekonomskega statusa smo izbrali različne kazalnike, kot so izobrazba staršev, ki smo jo nadalje ločili na izobrazbo očeta in izobrazbo matere, osebni dohodek mladostnika ter samoocenjeni materialni položaj družine. Prav tako smo preučili, kateri dejavniki povečujejo oz. zmanjšujejo verjetnost za prekomerno telesno težo in debelost med mladimi v Sloveniji. Rezultati naše raziskave so pokazali, da združena starševska izobrazba ne zmanjšuje verjetnosti za prekomerno telesno težo in debelost, na drugi strani pa sta tako višja materina kot očetova izobrazba povezana z nižjimi obeti za prekomerno telesno težo in debelost. Nadalje se je izkazalo, da višji dohodek mladostnika povečuje verjetnost za prekomerno telesno težo in da višji samoocenjeni materialni položaj družine ni povezan z nižjo verjetnostjo za prekomerno telesno težo in debelost. Ugotovili smo tudi, da
pogostejše uživanje sadja in zelenjave ter pogostejša telesna dejavnost ne znižujeta verjetnosti za prekomerno telesno težo. Prav tako smo ugotovili, da je pogostejše uživanje alkohola povezano z višjo verjetnostjo za prekomerno telesno težo in debelost, kajenje cigaret pa ne. Ugotovili smo tudi, da je pogostejše gledanje televizije povezano z višjo verjetnostjo za prekomerno telesno težo in debelost med mladimi. Rezultati raziskave so pokazali tudi, da noben izmed preučenih dejavnikov ni mediator (pojasnjevalec) odnosa med socioekonomskim statusom in prekomerno telesno težo in debelostjo med mladimi v Sloveniji.
Ključne besede: socioekonomski status, prekomerna telesna teža, debelost, mladi, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 22.10.2019; Ogledov: 1188; Prenosov: 230
Celotno besedilo (1,30 MB) |
7. Okraj Gornja Radgona 1945-1950Ivan Rihtarič, 2016, doktorska disertacija Opis: Okraj Gornja Radgona je meril 338,26 km² in imel 1947. leta 29.274 prebivalcev. Njegova obmejna lega ob Muri proti Avstriji mu je dajala poseben geopolitičen pomen v vsem obravnavanem obdobju (1945 – 1950). V okraju je prevladovala kmetijska posest (državna, zasebna in zadružna), industrija je bila slabo razvita, saj tudi ni bilo zadostnih naravnih pogojev za njen večji razvoj.
Njegova obmejna lega je za nov komunističen režim predstavljala stalni problem zaradi ilegalnega prehajanja oseb čez državno mejo. V sosednji Avstriji je v britanskih zasedbenih silah in njeni vojaški obveščevalni službi (FSS) videl svojega sovražnika, ki želi zrušiti novonastajajoči sistem v Jugoslaviji. Režim je na vse mogoče načine preprečeval ljudem stike s sosednjim okrajem Radkersburg/Radgona in njegovim slovensko - nemškim dvojezičnim zaledjem petih vasi (tim. Radgonski kot).
Vzpostavljanje nove politične ureditve po koncu druge svetovne vojne je bila v cilju enopartijskega sistema s Komunistično partijo Jugoslavije (KPJ) kot edino in vodilno politično stranko. KPJ imela za varovanje novega družbenega sistema represivne subjekte: UDV (Uprava državne varnosti), NM (Narodna milica). KNOJ (Korpus narodne obrambe Jugoslavije) tožilstva, sodišča in zapori. Izvedla je tudi nasilno izselitev Apaških Nemcev v začetku 1946. leta ter kolonizacijo na to območje z naseljenci iz drugih območij Slovenije.
Nasprotnike novega režima je KPJ videla v katoliški cerkvi, velikih kmetih in ilegalnih skupinah. Prav UDV je s svojo razvejano mrežo čez 400 sodelavcev (informatorji, agenti, ožje zveze), ki so delovali javno in prikrito v okraju kot tudi v Radgonskem kotu. odkrivala in sodiščem predajala resnične in domnevne nasprotnike novega režima.
Disertacija je strokovni izziv zgodovinarjem za raziskovanja tega obdobja v še drugih političnih okrajih tedanje Slovenije in tudi med zamejskimi Slovenci.
Ključne besede: Gornja Radgona, okraj, reka Mura, druga svetovna vojna, UDV (uprava državne varnosti), KPJ (Komunistična partija Jugoslavije), Radgonski kot
Objavljeno v DKUM: 02.12.2016; Ogledov: 3023; Prenosov: 469
Celotno besedilo (31,95 MB) |
8. SMUČARSKI PARK ZA UČENJE ALPSKEGA SMUČANJA OTROKAleš Rihtarič, 2016, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je sestaviti in predstaviti smučarski park za učenje alpskega smučanja otrok. Takšen park bi olajšal učenje, saj bi v njem imeli veliko pripomočkov, s katerimi bi otroke lažje naučili osnovnih prvin smučanja, kot so zaustavljanje v plugu, začetnih sprememb smeri in vse do osnovnega vijuganja. Ideja za takšen park se je porodila, ker v Sloveniji kljub priljubljenosti tega športa ni veliko takšnih smučarskih parkov, ki bi bili namenjeni prav učenju smučanja in ne samo zabavi. Pregledali bomo nekaj primerov parkov iz tujine in kako ti parki tam delujejo. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. V teoretičnem delu bomo na kratko predstavili zgodovino smučanja, ter nacionalno smučarsko šolo in njene elemente. V praktičnem delu bomo predstavili smučarski park. Opisali in definirali smo alpsko smučanje, pregledali opremo ter opisali slovensko smučarsko šolo. S kratko raziskavo smo preverili prisotnost smučarskih parkov pri nas. Ugotovili smo, da je postavitev takšnega parka zahtevna naloga, saj potrebujemo kar nekaj prostora in finančnih sredstev, vendar bi takšen park učencem predstavljal veliko motivacijo in zabavo, samo učenje bi bilo popestreno in s tem tudi hitrejše. Idejna zasnova parka je namenjena smučarjem začetnikom ter tistim, ki so že prilagojeni na smučarsko opremo in se učijo osnovnih prvin alpskega smučanja. Prednosti, ki jih ponuja smučarski park pri učenju alpskega smučanja, so povečana varnost tečajnikov in boljši pregled nad njimi, saj samo učenje v parku poteka ločeno od ostalih smučarjev na smučišču, ter hitrejše in bolj razgibano učenje, v učne ure pa lahko vključimo veliko pripomočkov, ki jih uporabljamo v različnih igrah.
Ključne besede: zimske dejavnosti, igre na snegu, začetniki smučanja, mlajši otroci, smučarski poligon
Objavljeno v DKUM: 20.10.2016; Ogledov: 1552; Prenosov: 137
Celotno besedilo (2,73 MB) |
9. TEKMOVALNO/IZOBRAŽEVALNI ROBOT SOCKY10Sandi Rihtarič, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo postopoma predstavili gradnjo robota Socky10, kar podkrepimo s praktičnimi vajami za srednješolske izobraževalne programe. V osrednjem delu diplomske naloge smo obravnavali uporabo in sestavo regulatorjev za naše potrebe. Regulacijske zanke smo simulirali v programu Matlabu z dodatkom simulinka. Pri programiranju uporabimo integrirano razvojno okolje za razvojne plošče Arduino, vezja in simbolne sheme pa sestavimo z odprtokodnimi programom Fritzing, S-plan, Sprin-Layout programi ter Altium Designer.
Ključne besede: Arduino MEGA, RoboCupJunior Soccer, Socky10, regulacija.
Objavljeno v DKUM: 06.09.2016; Ogledov: 1785; Prenosov: 403
Celotno besedilo (3,90 MB) |
10. PREDNOSTI IN SLABOSTI ŠTUDENTSKEGA DELADrita Rihtarič, 2016, diplomsko delo Opis: Študentsko delo, kot ga poznamo v Sloveniji, v drugih evropskih državah ne obstaja. Študentsko delo predstavlja izredno priljubljeno obliko zaposlovanja mladih v času izobraževanja, zaradi finančnih razlogov in zaradi pridobivanja delovnih izkušenj, ki omogočajo lažji vstop na trg dela. Za podjetja je študentsko delo v primerjavi z redno zaposlitvijo cenejše in manj davčno obremenjeno. Davki in drugi stroški redne zaposlitve so precej višji od 33,74 odstotkov kolikor je obdavčeno študentsko delo, zato študenti predstavljajo nelojalno konkurenco na trgu dela mladim, ki niso vključeni v izobraževalni proces. Trg dela je vedno bolj dinamičen in od akterjev na trgu zahteva vedno več prožnosti. Zaznati je prevlado fleksibilnega zaposlovanja nad rednim zaposlovanjem, fleksibilno zaposlovanje pa je pogostejše med mladimi, ki slabost tovrstnega zaposlovanja občutijo v smislu manjše varnosti in začasnosti. Visoka stopnja brezposelnosti med mladimi je ključni gospodarski izziv evropskih držav, ki jo želijo znižati z reformami na trgu dela in aktivno politiko zaposlovanja. Nemčija je vzpostavila strožje pogoje za študentsko delo s poudarkom, da primarno poslanstvo študenta je študij, zato Nemčija omogoča občasno študentsko delo le pod določenimi pogoji v obliki ureditve Mini job, ki je enaka za študente in za druge zaposlene.
Ključne besede: študentsko delo, trg dela, brezposelnost mladih, mini job.
Objavljeno v DKUM: 13.04.2016; Ogledov: 2707; Prenosov: 564
Celotno besedilo (709,54 KB) |
