Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu z naslovom Razumevanje lahkega branja pri starostnikih je v teoretičnem delu predstavljena bralna pismenost in njeni gradniki. Natančno je opisan 6. gradnik bralne pismenosti, ki opisuje tekoče branje. Naloga se osredotoča na kriterije tekočnosti branja, to so natančnost, ritem, tehnika in izraznost branja. Opisano je lahko branje, namenjeno različnim posameznikom, ki imajo težave pri razumevanju. Sledi empirični del magistrske naloge. Za ta del naloge je bilo izbranih deset posameznikov, ki so stanovalci doma za starostnike. V začetku so bili opravljeni uvodni intervjuji. S tem se je pridobil vpogled v njihovo otroštvo in mladost. Med drugim intervjuji razkrivajo odnos intervjuvancev do branja danes. Sledi drugi del, v katerem so bile preverjene bralne sposobnosti starostnikov. Vsi posamezniki so samostojno prebrali besedilo v lahkem branju. Ocenjevan je bil 6. gradnik bralne pismenosti s pomočjo besedila, zapisanega v lahkem branju avtorice Simone Kuplen – Slovenija (2018). Rezultati so pokazali, da je branje starostnikov tekoče. V večini starostniki nimajo večjih težav pri branju, prav tako med njimi ni prišlo do izrazitih odstopanj. Zadnja naloga je zajemala izdelavo publikacije Življenje v domu starostnikov. Publikacija je zapisana po pravilih lahkega branja. V pomoč bo tako novim kot že vključenim stanovalcem pri prilagoditvi na nov način življenja. Magistrsko delo se zaključi z mislijo, da publikacija predstavlja »priročnik« za stanovalce, saj so v njem predstavljene vse pomembne informacije o domu.
Ključne besede: lahko branje, starostniki, razumevanje, bralna pismenost, tekoče branje
Objavljeno v DKUM: 28.05.2024; Ogledov: 185; Prenosov: 56
Celotno besedilo (11,58 MB)

Opis: Starševstvo je proces, ki je za vsakega posameznika drugačen. Skupno življenje v družini deluje tako, da ima vsak član znotraj nje pravice in dolžnosti. Mati in oče se v vzgoji dopolnjujeta in imata enako odgovornost do otrok. Da se družina in starševstvo razvijata, se mora razvijati tudi odnos med staršema, saj je partnerski odnos sistem v družinskem sistemu. Starša morata pri vzgoji otok nastopati enotno, saj to pomeni trdnost, jasnost, zanesljivost in oporo. V vzgoji, kjer pa starša ne delujeta enotno, se le-ta hitro znajde v slepi ulici. Starša ne moreta vedno imeti enakega mnenja in enakih odločitev, zato je dobro, da tega ne pokažeta pred otrokom, ampak se podpreta in dogovorita, kako bosta naslednjič ukrepala ob podobnem dogodku. Diplomsko delo tvorita teoretični in empirični del. V teoriji je predstavljena neenotna vzgoja v družini. Opisane so vloge matere in očeta, kako delujeta kot starša in kot zakonca. Predstavljene so bistvene razlike med enotno vzgojo in neenotno vzgojo v družini. Opisali smo tudi, kakšno vlogo imajo stari starši in ločeni starši na neenotnost v vzgoji. V empiričnem delu je bilo za potrebe raziskave preverjeno, ali starši poznajo neenotno vzgojo v družini in kako ukrepajo ob zaznavi. Anketni vprašalnik je bil namenjen staršem predšolskih otrok iz širše okolice Slovenije. Dobljeni rezultati so bili obdelani s programom SPSS. Pri analizi je bila posvečena posebna pozornost preverjanju razlik glede na starost, vlogo anketiranca do otroka in tip družine, v kateri živi anketiranec. Ugotovitve kažejo, da so starši seznanjeni s pojmom neenotne vzgoje, z njo pogosto spopadajo ter ob zaznavi le-te ustrezno ukrepajo. Ena izmed ugotovitev je ta, da neenotna vzgoja pri otroku pusti več negativnih kot pozitivnih posledic. Na podlagi odgovorov v anketnem vprašalniku je bilo opaženo, da imajo stari starši velik vpliv na vzgojo v družini.
Ključne besede: družina, ločitev, neenotnost, odnosi, otrok, stari starši, vzgoja, zakon
Objavljeno v DKUM: 25.08.2017; Ogledov: 1686; Prenosov: 206
Celotno besedilo (768,77 KB)