| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza strukture tehnoloških operacij krojenja : diplomsko delo visokošolskega študija
1993, diplomsko delo

Ključne besede: konfekcija, krojenje, avtomatski krojilni stroji
Objavljeno: 26.07.2007; Ogledov: 1361; Prenosov: 0

2.
3.
4.
PLESNE DELAVNICE NA RAZREDNI STOPNJI
Simona Perša, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Plesne delavnice na razredni stopnji so predstavljene težave, s katerimi se srečujejo učenci 1. in 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja pri učenju plesa ter poklic plesnega pedagoga. V teoretičnem delu je osvetljena vloga plesa v šolah, vpliv in pomen plesa na otrokov razvoj, ples kot dejavnost otrok in poučevanje plesa z vidika plesnega pedagoga. Praktični del ponuja izdelane, preizkušene, analizirane priprave za plesne delavnice na razredni stopnji. V okviru plesnih delavnic smo prišli do naslednjih ugotovitev: - Plesni program je primeren za 1. in 2. VIO, vendar imajo z njim več težav učenci 1. VIO. Težave so namreč pogojene s starostjo in telesnim razvojem otrok. Učenci 1. VIO potrebujejo več časa, da osvojijo plesni program. - Spol in starost pri nekaterih težavah sovpadata, pri drugih pa se razhajata. V našem primeru spol in starost vplivata na koordinacijo in ravnotežje, medtem ko na ritmični čut nimata vpliva. Na izbranem vzorcu se je izkazalo, da imajo več težav glede na VIO, učenci 1. VIO, glede na spol pa fantje. - Obstajajo razlike in podobnosti pri poučevanju plesa v 1. oziroma 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju, vendar je razlik mnogo več. Do razlik prihaja v poučevanju, motoriki, vodenju, artikulaciji plesne ure, pri pomnjenju gibov in glasbenem znanju. - Ugotovili smo tudi, da je delo plesnega pedagoga zelo naporno in zahteva od njega veliko discipline, ustvarjalnosti, psihične in fizične pripravljenosti.
Ključne besede: ples, glasba, ritem, umetnostna-kulturna vzgoja, ples - dejavnost otrok, plesni pedagog, poučevanje plesa.
Objavljeno: 23.11.2012; Ogledov: 1304; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (800,04 KB)

5.
Metode daljinskega zaznavanja za potrebe izdelave idejnega projekta daljinskih objektov – opis metod
Jan Perša, 2014, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V tej projektni nalogi, ki je namenjena kot formalni zaključek I. Bolonske stopnje sva preučila obstoječo gradivo in praktično izvedbo dveh metod daljinskega zaznavanja za potrebe izdelave projekta daljinskih objektov. V gradivu sta osnovno opisani metodi fotogrametrija in LiDAR. Jedro naloge je primerjanje metod na manjšem idejnem projektu avtocestnega odseka Vučja vas – Mura.
Ključne besede: LiDAR, fotogrametrija, daljinski objekti, idejni projekt
Objavljeno: 29.08.2014; Ogledov: 881; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (617,78 KB)

6.
Od Maribora do Bele krajine
Ana Vovk Korže, Sara Repolusk, Kristina Pečovnik, Vito Lavrenčič, 2017, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid

Opis: Bela Krajina je najbolj jugovzhodna pokrajina v Sloveniji. Poleg izrazitih kraških značilnosti je Bela krajina znana kot ravnik, saj je geološko del Slunjske plošče. Prav ta odprtost proti vzhodu omogoča neposredne vplive iz Panonske kotline ter Kvarnerja. Geografska pestrost privablja mnoge, da si ogledajo ta del Slovenije. V priročniku je nanizana predstavitev panonskih, alpskih in kraških pokrajin, ki jih lahko opazujemo na poti med Mariborom in Belo krajino. Opisi pokrajin so geografski, posebna pozornost je namenjena naravnogeografskim dejavnikom, torej geološko-litološki podlagi, vodam, podnebju, prsti in vegetaciji. Raba tal kot rezultat prepleta naravnih in družbenih značilnosti je najbolj viden element v pokrajini. Soavtorji prispevkov posameznih pokrajin so študentje geografije. Strokovno so spoznavali na to pokrajino na terenskem delu v okviru predmeta Geografija slovenskih pokrajin.
Ključne besede: Bela krajina, Jugovzhodna Slovenija, nizki kras, reka Kolpa, Črnomelj
Objavljeno: 20.02.2018; Ogledov: 407; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (4,06 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
UVEDBA E-ČAKALNE KNJIGE V LABORATORIJU ZA INTERVENTNO KARDIOLOGIJO UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA MARIBOR
Dejan Perša, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Celovite programske rešitve danes uporablja večina podjetij, oziroma si prizadevajo vpeljati čim več informacijske tehnologije, saj le-ta prinaša večji uspeh, ogromen prihranek časa, podjetje poveča učinkovitost in zmanjša stroške. Z namenom vzpostavitve učinkovitejšega naročanja na zdravstvene storitve je bila v okviru nacionalnega projekta eZdravje izvedena informacijska rešitev eNaročanje. Elektronski sistem napotovanja in naročanja pacientov s primarne na sekundarno in terciarno raven ali znotraj sekundarne in terciarne zdravstvene ravni prinaša pacientom pregled nad vsemi izvajalci zdravstvene dejavnosti, možnost izbire najugodnejšega termina ter učinkovito obveščanje ob morebitnih spremembah termina. Postopek eNaročanja poteka preko izdane elektronske napotnice. eNapotnico izda zdravnik, ki pacienta napoti, na podlagi enakih pravil, ki veljajo za izdajo napotnice na papirju. V diplomski nalogi smo najprej proučili problemsko stanje proučevanega okolja-Laboratorija za interventno kardiologijo, nato pa izdelali še sliko trenutnega stanja procesa na proučevanem oddelku. Zastavili smo si želene cilje po uvedbi e-čakalne knjige, nato pa natančno opisali celoten postopek, ki je potreben za uvedbo prototipa. Na koncu smo preučili tudi zadovoljstvo skrbnikov e-čakalnih seznamov v Laboratoriju za interventno kardiologijo.
Ključne besede: e-zdravstvo, eČakalna knjiga, eNaročanje, srčno žilni posegi
Objavljeno: 07.07.2016; Ogledov: 473; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

8.
MODELIRANJE POTOVALNEGA ČASA V MESTNEM JAVNEM POTNIŠKEM PROMETU
Jan Perša, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo opisuje in prikazuje izvedbo določanja in modeliranja potovalnega časa mestnega javnega avtobusnega prometa določene cone znotraj Mestne četrti Magdalena in cone iz Mestne četrti Tabor v vse ostale cone Mestne občine Maribor. Na podlagi časovne matrike je izdelan vizualni model ponudbe javnega avtobusnega potniškega prometa in vplivna območja avtobusnih postajališč.
Ključne besede: potovalni čas, javni potniški promet, Mestna občina Maribor, avtobusi, avtobusna postajališča
Objavljeno: 24.08.2016; Ogledov: 451; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (6,29 MB)

9.
ANALIZA CESTNE PROMETNE VARNOSTI V PREKMURJU V OBDOBJU 2011-2015
Nina Perša, 2016, diplomsko delo

Opis: Pri cestnoprometni varnosti smo se osredotočili na tri osnovne pojme: človek – vozilo – okolje. Opisali smo sisteme City Safety, eCall in EuroRAP, ki so jih izdelali za večjo prometno varnost na cestah. Na temo statistični pokazatelji varnosti v Prekmurju smo najprej omenili prometne nesreče in njihove značilnosti ter najpogostejše vzroke za nastanek prometnih nesreč. Prikazali smo statistične podatke za Prekmurje v letih 2011–2015, kar smo ponazorili z grafi in tabelami. Število prometnih nesreč v Prekmurju smo primerjali z nesrečami v Republiki Sloveniji. Pri prometni varnosti v Prekmurju smo opisali sistem COPS@road. Na koncu smo predstavili rezultate ankete, ki smo jo podrobno analizirali in podali ukrepe za spremembo cestno- prometne varnosti v Prekmurju.
Ključne besede: Analiza, prometna varnost, statistika, anketa.
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 431; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (2,90 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici