| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Funkcionalnosti in uporaba dokumentnega sistema v praksi
Jan Nagovnak Gradišnik, 2025, magistrsko delo

Opis: Digitalna preobrazba poslovnih procesov je v zadnjih letih bistveno vplivala na način upravljanja z dokumentacijo. Podjetja se zaradi vse večje količine informacij, zakonskih zahtev in potrebe po varnosti, hitrosti in preglednosti odločajo za implementacijo dokumentnih sistemov (DMS), ki omogočajo učinkovito elektronsko upravljanje poslovne dokumentacije. Magistrska naloga celostno obravnava ključne funkcionalnosti DMS ter skozi praktičen projekt predstavi kompleksnost digitalizacije fizičnega arhiva, s poudarkom na opremljanju dokumentov z metapodatki, klasifikacijskih pravilih in končnem vključevanju dokumentov v elektronski arhiv. V teoretičnem delu so predstavljene glavne značilnosti DMS, kot so klasifikacija dokumentov, uporaba strukturiranih metapodatkov, verzijsko sledenje, pravice dostopa, iskalni mehanizmi, povezljivost z drugimi informacijskimi sistemi ter tehnološke možnosti različnih arhitektur (lokalne, oblačne in hibridne rešitve). Poseben poudarek je namenjen pomenu standardiziranega vnosa metapodatkov in njihove vloge pri dolgotrajni hrambi, hitrem iskanju in zagotavljanju skladnosti s predpisi. V nadaljevanju je prikazana tudi tehnična podlaga sistemov, kot so baze podatkov, API-ji, mehanizmi indeksiranja ter uporaba OCR-tehnologije za prepoznavanje besedila na digitaliziranih dokumentih. Praktični del naloge temelji na izvedenem projektu masovnega skeniranja za naročnika, pri čemer je bil cilj zmanjšati fizični arhiv in omogočiti lažje ter hitrejše iskanje dokumentacije. Arhiv je obsegal več kot tisoč rednikov, razdeljenih na štiri vsebinske sklope. Projekt je zajemal pripravo fizičnega prostora, prevzem dokumentacije, skeniranje z uporabo profesionalnih skenerjev, avtomatski in ročni zajem metapodatkov ter prenos v elektronski arhiv. Za opremljanje dokumentov je bila uporabljena specializirana programska oprema, pri čemer je sistem omogočal učenje na podlagi preteklih dokumentov (t. i. šablone), kar je pospešilo proces opremljanja. Med izvajanjem projekta so se pojavile številne tehnične, organizacijske in vsebinske težave. Med ključne izzive sodijo napake na skenerjih zaradi obrabljenosti papirja in umazanije, neustrezna usposobljenost kadra za delo z dokumenti ter težave pri razumevanju vsebine. Slednje so se rešile z dodatnimi validacijskimi postopki in okrepljenim sodelovanjem z naročnikom. Poleg tega so bila v procesu upoštevana pravila informacijske varnosti, zlasti pri nastavitvah dostopnih pravic, ki so bile definirane na ravni klasifikacijskih znakov in povezane z aktivnimi imeniki uporabnikov. Rezultati projekta kažejo, da premišljen pristop, ustrezna tehnična rešitev in jasno postavljeni procesi pripomorejo k uspešni transformaciji fizičnega arhiva v elektronsko obliko. S tem se izboljšata preglednost nad dokumentacijo in učinkovitost zaposlenih, hkrati pa se dolgoročno znižujejo stroški upravljanja z dokumenti. Pridobljene izkušnje nudijo dobro osnovo za nadaljnje projekte digitalizacije tudi v drugih organizacijah.
Ključne besede: Dokumentni sistem (DMS), digitalizacija dokumentov, masovno arhiviranje, metapodatki, klasifikacijski načrt, elektronski arhiv, optično prepoznavanje znakov (OCR), iskanje po vsebini, pravice dostopa, verzijsko sledenje, integracija podatkov, proces obdelave dokumentov, avtomatska klasifikacija, dolgoročna hramba, informacijska varnost.
Objavljeno v DKUM: 07.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (3,21 MB)

2.
Analiza učinkov prehoda informacijskega sistema COBISS na Linux
Jan Nagovnak Gradišnik, 2022, diplomsko delo

Opis: Leta 1991 je Institut informacijskih znanosti (IZUM) promoviral Kooperativni online bibliografski sistem in servisi (COBISS) kot nadgradnjo sistema vzajemne katalogizacije. Isti akronim se je začel uporabljati za pripadajočo programsko opremo. COBISS predstavlja model povezovanja knjižnic v nacionalni knjižnični informacijski sistem z vzajemno katalogizacijo. Informacijski sistemi bazirajo na velikih bazah podatkov in močnih računalniških strežnikih. Enako je s informacijskim sistemom COBISS. V Inštitutu informacijskih znanosti so se konec leta 2018 odločili, da zaradi licenčne politike, produkcijske strežnike Windows preselijo na operacijski sistem Linux. Ker je kakršen koli prehod informacijskih sistemov velik izziv v podjetjih, so se tega lotili previdno. Definirati je bilo potrebno vse knjižnice v Sloveniji in skupine podatkov ki se bodo prenašali iz zaprto kodne rešitve Windows na odprto kodno rešitev Linux. Postopek tranzicije oz. prehoda strežnikov se je dogajal ob vikendih, saj so takrat knjižnice zaprte in je takšen postopek lažje izvesti. Prehod COBISS-a na Linux samega delovanja informacijskega sistema ni spremenil. Vse bazične funkcije in poslovni procesi ostajajo enaki. Spremeni se le lokacija, kjer se te funkcije in procesi izvajajo. Končni uporabniki in knjižničarji, ki v največji meri uporabljajo COBISS tako niso zaznali kakršnih koli posebnosti v delovanju. Informatika in elektronsko poslovanje postajata vedno pomembnejši v sedanji družbi. Podjetje IZUM se tega zaveda in ne zaostaja v razvoju modernih knjižničnih sistemov. Slovenija je po zaslugi IZUM-a ena redkih držav, ki ima vse vrste knjižnic povezane v enoten knjižnični informacijski sistem, in edina država na svetu ki ima nacionalni informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti neposredno povezan z nacionalnim knjižničnim sistemom.
Ključne besede: Informacijski sistem COBISS, Windows, Linux, IZUM, podatkovne baze, odprtokodna rešitev
Objavljeno v DKUM: 11.11.2022; Ogledov: 551; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (2,36 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici