| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Avtomatizacija valjčne podajalne mize za sortiranje škatel
Jan Kajzersperger, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavan postopek avtomatizacije valjčne podajalne mize. Gre za realno industrijsko aplikacijo v koncentrirani obliki. Namenjena je učenju in usposabljanju delavcev v varnem okolju. Valjčna podajalna miza je v svoji zasnovi, komponentah, izdelavi, delovanju ter varnostnih zahtevah enaka napravi, ki jo lahko najdemo v industriji. Prikazana je uporaba preproste pnevmatike, klasične kontaktne tehnike ter avtomatizacije delovanja z uporabo programirljivega logičnega krmilnika Siemens. V nalogi so opisane zasnova, izdelava, ter avtomatizacija projekta.
Ključne besede: valjčna podajalna miza, avtomatizacija, kontaktna tehnika, PLK, Siemens
Objavljeno: 05.05.2021; Ogledov: 122; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (3,45 MB)

2.
Vpliv agrohomeopatskega pripravka in uporabe različnih gnojil na pridelek in morfološke lastnosti solate
Jure Kajzersperger, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Zadnja leta se pri nas vedno bolj omenjajo homeopatski pripravki in njihove prednosti za uporabo le-teh v kmetijstvu. Kljub velikim prednostim v primerjavi s kemičnimi sredstvi za varstvo rastlin, predvsem neškodljivost za človeka in okolje, je njihova uporaba v kmetijstvu še vedno zelo majhna. Uporaba teh pripravkov se pojavlja tudi kot možnost alternative v ekološki pridelavi, kjer je uporaba sredstev za varstvo rastlin, v primerjavi s konvencionalno pridelavo, močno omejena. V letu 2016 smo opravili poskus, kjer smo preverjali vpliv uporabe homeopatskega sredstva (H) in različnih gnojil na pridelek (skupni, tržni), morfološke lastnosti (obseg, višina, premer glave), ter notranjo kakovost solate (nitrati, nitriti, C-vitamin, sladkorji). Poskus je bil zasnovan kot split-plot sistem s štirimi ponovitvami. Uporaba različnih gnojil ni imela na pridelek ali morfološke lastnosti solate statistično značilnega vpliva, medtem ko je uporaba H imela na obseg solate statistično značilen vpliv (za 3,6 cm večji kot v kontroli). Pri notranji kakovosti solate ni bilo pri vsebnosti nitratov, nitritov ali C-vitaminu nobenih statistično značilnih razlik. Te so se pojavile pri vsebnosti sladkorjev, kjer so bile vsebnosti v solati tretirani s H (1,88 %) v primerjavi s kontrolo (2,14 %) nižje. Potrebne so nadaljnje raziskave o vplivu agrohomeopatskih pripravkov na solato in druge rastline v različnih razmerah.
Ključne besede: solata, agrohomeopatija, pridelek, morfološke lastnosti, notranja kakovost
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 760; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici