| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 185
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Profesionalni razvoj vzgojitelja : diplomsko delo
Jan Jeraj, 2021, diplomsko delo

Opis: Za kakovostno opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela je pomemben profesionalni razvoj vzgojiteljev. Le-ti morajo poleg širokega spektra znanj in spretnosti posedovati tudi psihofizične sposobnosti, empatijo ter komunikacijske sposobnosti. Za namen diplomske naloge smo na podlagi kvantitativne raziskovalne metode preučili profesionalni razvoj vzgojiteljev ter vpliv biografij starejših predšolskih vzgojiteljev na profesionalni razvoj mlajših predšolskih vzgojiteljev. S preučitvijo sekundarnih virov in primarnih podatkov, ki smo jih pridobili na podlagi anketiranja in statistične analize, smo prišli do ugotovitve, da med starejšimi in mlajšimi vzgojitelji ne obstajajo statistične razlike v vplivu posameznih oblik strokovnih usposabljanj, ter da na njihov profesionalni razvoj ne glede na starost vplivajo podobni dejavniki, kot so branje strokovne literature ter stalno strokovno izpopolnjevanje na tematskih konferencah in ostalih usposabljanjih.
Ključne besede: vzgojitelj predšolskih otrok, profesionalni razvoj, otroci, predšolska vzgoja.
Objavljeno v DKUM: 14.01.2022; Ogledov: 173; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

2.
Pošten poskus pri razvijanju naravoslovne pismenosti na razredni stopnji
Bernarda Jeraj, 2020, magistrsko delo

Opis: Naravoslovna pismenost je široko definirana v opredelitvi raziskave PISA in vključuje tudi izvajanje raziskovalnega pouka, ki vključuje pošten poskus. Pošten poskus je omenjen v učnem načrtu za Naravoslovje in tehniko in sovpada s spoznavnim razvojem učencev, ki bi ob skrbno načrtovanem pouku tovrstno eksperimentalno delo morali razvijati. V magistrskem delu smo želeli najprej preveriti poznavanje poštenega poskusa pri učiteljih razrednega pouka. Poleg samega poznavanja izraza smo želeli preveriti pogostost uporabe. Zanimalo nas je tudi učiteljevo mnenje o začetkih vpeljevanja učenja in poučevanja s pomočjo poštenega poskusa. Vključili smo učitelje razrednega pouka z različnimi izkušnjami, ki smo jih definirali glede na trajanje zaposlitve. Našo anketo je zaključilo 137 učiteljev. Na podlagi dobljenih rezultatov s pomočjo Fisherjevega testa ne moremo sklepati, da izkušnje in delovni staž vplivajo na poznavanje izraza. Ugotovili smo, da učitelji slabo poznajo izraz pošten poskus (47 %), čeprav trdijo da ga (60 %) pri svojem poučevanju uporabljajo. Zaradi premajhnega deleža uporabe in poznavanja poštenega poskusa v šolski praksi menimo, da je potrebno skrbno načrtovati tovrstni raziskovalni pouk. Dodana je učna priprava za izvedbo v okviru Spoznavanja okolja. 
Ključne besede: naravoslovna pismenost, raziskovalni pouk, spoznavni razvoj, pošten poskus
Objavljeno v DKUM: 09.11.2020; Ogledov: 614; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

3.
Skupne genske značilnosti bolnikov z astmo in atopijskim dermatitisom : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Amadeja Jeraj, 2020, diplomsko delo

Opis: Astma in atopijski dermatitis sta kompleksni alergijski bolezni, katerih prisotnost v današnjem razvitem svetu narašča. K razvoju obeh bolezni pripomore več različnih genov, bivalno okolje in način življenja posameznika. Namen raziskave je bil poiskati podobnosti in razlike v genetski arhitekturi astme in atopijskega dermatitisa. Na osnovi objavljenih študij smo izbrali tiste gene, ki so bili povezani z nastankom obeh boleznih ter analizirali genetske polimorfizme v izbranih genih pri slovenskih otrocih z astmo in/ali atopijskim dermatitisom. V našo študijo smo vključili 219 bolnikov in 97 zdravih posameznikov kot kontrolno skupino. Iz brisov ustne sluznice in krvnih limfocitov bolnikov ter zdravih posameznikov smo izolirali DNA molekule, na katerih smo genotipizirali izbrane polimorfizme genov STAT5B (rs9900213), TSLP (rs1898671) in STAT6 (rs324015). Genotipizacijo smo izvedli z metodoma qPCR-HRM in PCR-RFLP. Rezultate smo statistično analizirali s programom SPSS, kjer smo primerjali genotipske in alelne frekvence bolnikov in kontrol ter iskali povezavo med polimorfizmi in boleznima. V raziskovalni nalogi smo potrdili vpliv gena TSLP na razvoj astme. Sočasno smo ugotovili, nekoliko povišano frekvenco alela T polimorfizma rs9900213 v genu STAT5B pri astmatikih in bolnikih z atopijskim dermatitisom in pridruženo astmo, kar bi lahko povečalo tveganje za razvoj astme. Za boljše razumevanje povezave astme in atopijskega dermatitisa bi bile potrebne nadaljnje raziskave na večjem številu vzorcev. S tem bi dobili realnejšo sliko povezav med atopijskim dermatitisom in astmo, kar bi prispevalo k uspešnejšemu zdravljenju. Pridobljeni podatki lahko v prihodnosti prispevajo k razumevanju povezav med astmo in atopijskim dermatitisom.
Ključne besede: atopijski dermatitis, astma, asociacijska študija, polimorfizem posameznega nukleotida (SNP), kandidatni geni
Objavljeno v DKUM: 30.07.2020; Ogledov: 546; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

4.
Procesi profesionalizacije na področju zaščite, reševanja in pomoči v Sloveniji
Marjan Malešič, Julij Jeraj, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen članka je predstaviti dejavnike, ki vplivajo na stopnjo profesionalnosti področja zaščite, reševanja in pomoči v Sloveniji. Proces profesionalizacije razumemo v strukturnem in funkcionalnem smislu. Metode: Pri proučevanju smo uporabili metodo analize vsebine normativnih dokumentov, programov izobraževanja in usposabljanja ter publikacij, ki jih izdajajo ustanove sistema ter raziskovalni inštituti. Analizirali smo podatke Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) o strukturi zaposlenih na obravnavanem področju ter njihovem izobraževanju in usposabljanju. Nestrukturiran intervju smo izvedli s tremi predstavniki URSZR in dvema predstavnikoma gasilske organizacije. S sekundarno analizo javnomnenjskih podatkov in njihovo interpretacijo smo predstavili odnos javnosti do sistema varstva pred nesrečami in njegovih posameznih akterjev. Ugotovitve: Z raziskavo smo ugotovili, da področje zaščite, reševanja in pomoči ni v celoti profesionalizirano niti v strukturnem niti v funkcionalnem pogledu. Popolna strukturna profesionalnost ni smotrn cilj, saj sistem v veliki meri temelji na visoko razvitem prostovoljstvu, ki je potrebno za spoprijemanje sistema z nesrečami. Temu navkljub bi bilo treba poklicne strukture okrepiti, vsaj primerljivo z ravnjo izpred dveh desetletij in več oziroma glede na njihove obstoječe sistemizacije delovnih mest. K povečanju stopnje funkcionalne profesionalnosti bi prispevala uporaba vseh obstoječih možnosti izobraževanja in usposabljanja ter oblikovanje specialističnih programov na področju zaščite, reševanja in pomoči. Oblikovanje enotnega profesionalnega združenja bi prispevalo k poenotenju standardov na področju izobraževanja in usposabljanja ter k oblikovanju skupnega etičnega kodeksa. Omejitve: Avtorja članka v analizo nista mogla vključiti vseh struktur, ki delujejo na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, temveč sta se osredotočila zgolj na ključne akterje s področja zaščite, reševanja in pomoči ob nesreči. Praktična uporabnost: Praktična uporabnost analize je v pričakovanju, da bi uresničenje vseh predlogov, ki izhajajo iz ugotovitev, omogočilo uspešnejše spoprijemanje z izzivi na področju odziva na nesreče in še povečalo ugled sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v javnosti. Izvirnost: Članek je izviren, vendar temelji na citirani literaturi, virih in podatkih.
Ključne besede: profesionalizacija, zaščita, reševanje in pomoč, Civilna zaščita, gasilci, izobraževanje in usposabljanje, etika, javno mnenje, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 16.05.2020; Ogledov: 495; Prenosov: 51
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Prototipna rešitev za vodenje IT projektov
Simon Jeraj, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Magistrsko delo obravnava razvoj prototipa spletne aplikacije za vodenje projektov. Prototip temelji na programskem jeziku Python. Pri izdelavi prototipa sta bili uporabljeni ogrodji Django in Vue.js. Aplikacija agregira podatke in je namenjena vodjem projektov. Nudi pomoč pri sledenju projektom in upravljanju z njimi. Njena glavna naloga je združevanje in prikaz vseh relevantnih informacij o projektih. Prikazuje vse aktivnosti, ki so povezane s projekti. Nudi tudi prikaz statističnih podatkov iz ostalih aplikacij. Prototipna aplikacija zbere vse relevantne podatke na enem mestu z namenom izboljšati učinkovitost in poenostaviti vodenje. V sklopu magistrskega dela je analizirano obstoječe stanje procesa vodenja projektov in podan predlog izboljšave. Prototip predstavlja implementacijo predloga izboljšav in prilagoditev obstoječega procesa. Uporabljene so bile aktualne tehnologije na področju izdelave spletnih aplikacij. Aplikacija je nameščena na spletnem strežniku in se povezuje z zunanjimi sistemi preko vmesnikov API. Izvaja tudi periodično sinhronizacijo z zunanjimi sistemi s katerimi se povezuje.
Ključne besede: Vodenje projektov, Python, Javascript, Django, Vue JS
Objavljeno v DKUM: 24.01.2018; Ogledov: 914; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

6.
The relationship between optimism, pre-entrepreneurial curiosity and entrepreneurial curiosity
Mitja Jeraj, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Background: Entrepreneurship and entrepreneurs become more and more interesting fields for a scientific research. This paper addresses the relationship between optimism, pre-entrepreneurial curiosity and entrepreneurial curiosity as three determinants of entrepreneurial psychology. Literature review showed optimism is important for entrepreneurs and influence them mostly in a positive way. Although entrepreneurial curiosity is important determinant for entrepreneurs and it was connected with entrepreneurial self-efficacy, openness, and company's growth the connection with optimism remained unexplored until this research. Methods: A multi-country empirical validation was conducted on a sample of entrepreneurs from Slovenia and USA. A structural equation modelling, exploratory factor analysis (EFA) and confirmatory factor analysis (CFA) were used to develop a model, which complement theoretical predisposition and fit the data. Results: The results of the study show that higher levels of optimism lead to higher levels of pre-entrepreneurial curiosity and higher levels of pre-entrepreneurial curiosity lead to higher levels of entrepreneurial curiosity. Conclusions: The contribution of this study is manifold. From the theoretical view, a literature gap on the field of optimism and entrepreneurial curiosity combined is fulfilled and a structural equation model with optimism and entrepreneurial curiosity was established. Since openness, pre-entrepreneurial curiosity and entrepreneurial curiosity are related policy makers can test individuals according to their level of researched determinants and motivate more entrepreneurial perspective ones to become active in the entrepreneurship process. Thus, entrepreneurs can use these results to recruit more entrepreneurial oriented employees.
Ključne besede: enterprises, entrepreneurs, entrepreneurship
Objavljeno v DKUM: 22.01.2018; Ogledov: 782; Prenosov: 314
.pdf Celotno besedilo (330,64 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Educational achievements as a determinant of an individual's formal power
Miha Marič, Mitja Jeraj, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: The scope of this study is to define how educational achievements of individuals in Slovenia define their “formal power” in the organizations where they work. The study is based on theoretical definitions of the concepts of formal power and education. A total of 509 people from Slovenia over 30 years of age participated in the study. We recognized a certain influence of educational achievement on the formal position in the organizational hierarchy. The main predictor of an individual’s formal power in an organization is the individual’s last achieved level of formal education. The average grade for the final achieved level of formal education and the initiative regarding the search for additional education has much less of an impact on power than the highest level of education obtained. One of the most important practical implications is that education is one of the basic predispositions to having formal power but not necessarily always and not in every case.
Ključne besede: education, formal power, work, employees, HRM
Objavljeno v DKUM: 20.11.2017; Ogledov: 1104; Prenosov: 318
.pdf Celotno besedilo (540,30 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Do entrepreneurʼs creative abilities influence companyʼs growth?
Žiga Peljko, Gašper Jordan, Mitja Jeraj, Ivan Todorović, Miha Marič, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: The main aim of our research was to empirically test how the independent constructs representing the entrepreneur’s creative abilities are connected to the construct of the company’s growth and to develop and empirically test a structural model linking these constructs. We tested two models with structural equation modelling. We compared two structural models, which were made based on the sample of entrepreneurs from Slovenia and USA combined and Serbia. The findings showed that the entrepreneur’s creative abilities are positively related to company’s growth in case of Slovenia and USA combined; in the Serbian context, we did not find connection between the entrepreneur’s creative abilities and the company’s growth. The results of this study can be used both for further research and in practice.
Ključne besede: company, creativity, entreoreneurship, HRM, SEM
Objavljeno v DKUM: 03.11.2017; Ogledov: 904; Prenosov: 276
.pdf Celotno besedilo (444,03 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Entrepreneurship as a solution to the unemployment problem
Miha Marič, Mitja Jeraj, Jasmina Žnidaršič, 2010, strokovni članek

Opis: The relation between entrepreneurship and unemployment has been an interesting topic for researchers for quite some time. In the time of global recession and mass layoffs different countries try to stimulate their residents to work on their ideas and to test themselves on the open market using various forms of subsidizing. It is important to point out that entrepreneurship does not constitute such a social security as employment in large companies. Entrepreneurship is not just a mixture of ideas, desires for success and a trend away from employment, integration with the right business partners and the issues of obtaining the initial capital, but largely also depends on the laws in each country and the infrastructure which this country offers. Countries with better entrepreneurial infrastructure (technology parks, university incubators, etc.) are definitely more open to competition and entrepreneurial activities than others. Globally interesting and internationally comparable study made each year by GEM (Global Entrepreneurship Monitor) (2008) notes that more and more people around the world are dealing with entrepreneurship. Schools for entrepreneurship are an important link between theoretical knowledge and practical involvement in the market. The international economic crisis has further accelerated the flow of restructuring, while unemployment continues to rise. It is therefore necessary to adopt measures that will help people with self-employment and, ultimately, in achieving a dignified life. Our contribution will be built on the hypothesis that where there is a higher rate of unemployment, more people will transit into entrepreneurship and where there is a higher rate of entrepreneurship there will be a lower level of unemployment. To test our hypothesis we will use available data from different countries and measure the correlations between the rate of entrepreneurship and the rate of unemployment and make a regression analysis of both values.
Ključne besede: unemployment, entrepreneurship, transition, state policy, culture
Objavljeno v DKUM: 24.07.2017; Ogledov: 921; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (707,73 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
The role of openness and entrepreneurial curiosity in company's growth
Mitja Jeraj, Miha Marič, Ivan Todorović, Mladen Čudanov, Stefan Komazec, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Entrepreneurial curiosity is an entrepreneurial-psychology related construct that measures a level of entrepreneurial curiosity among entrepreneurs. Key research objectives of the study were to empirically test how two independent constructs as openness and company`s growth are connected to entrepreneurial curiosity and to develop and empirically test a structural model linking these three constructs. A multi-country survey was made on a sample of entrepreneurs from Slovenia, USA and Serbia. Findings showed that openness is positively related to entrepreneurial curiosity and that entrepreneurial curiosity is positively related to company`s growth. Results of this study can be used both for further research and in practice.
Ključne besede: entrepreneurship, openness, entrepreneurial curiosity, company growth
Objavljeno v DKUM: 24.07.2017; Ogledov: 734; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (320,53 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici