1. A case study on the design and implementation of a platform for hand rehabilitationTomaž Kosar, Lu Zhenli, Marjan Mernik, Marjan Horvat, Matej Črepinšek, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: Rehabilitation aids help people with temporal or permanent disabilities during the
rehabilitation process. However, these solutions are usually expensive and, consequently, inaccessible
outside of professional medical institutions. Rapid advances in software development, Internet of
Things (IoT), robotics, and additive manufacturing open up a way to affordable rehabilitation
solutions, even to the general population. Imagine a rehabilitation aid constructed from accessible
software and hardware with local production. Many obstacles exist to using such technology, starting
with the development of unified software for custom-made devices. In this paper, we address
open issues in designing rehabilitation aids by proposing an extensive rehabilitation platform. To
demonstrate our concept, we developed a unique platform, RehabHand. The main idea is to use
domain-specific language and code generation techniques to enable loosely coupled software and
hardware solutions. The main advantage of such separation is support for modular and a higher
abstraction level by enabling therapists to write rehabilitation exercises in natural, domain-specific
terminology and share them with patients. The same platform provides a hardware-independent
part that facilitates the integration of new rehabilitation devices. Experience in implementing
RehabHand with three different rehabilitation devices confirms that such rehabilitation technology
can be developed, and shows that implementing a hardware-independent rehabilitation platform
might not be as challenging as expected.
Ključne besede: movement observation, rehabilitation aid, assistive technology, robot-assisted rehabilitation, additive manufacturing, local production, human-computer interaction, code generation, domain-specific languages
Objavljeno v DKUM: 16.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (2,18 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Assessing the impact of accounting perceptions on accounting major choice based on students' personal characteristicsRobert Horvat, Nika Pučko, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: In the paper, the impact of selected popular perceptions about accounting and the accounting major on the accounting major choice was assessed for the sample of undergraduate business school freshmen. Rather than observing differences between accounting majors' and non-accounting majors' perceptions themselves, a novel approach was used, focused on the observation of differences between accounting majors' and non-accounting majors' personal characteristics, deemed as relevant for their fit with selected popular accounting perceptions. Regression coefficients obtained from regressing these personal characteristics on the accounting major choice variable were used as evidence for the impact of observed accounting perceptions on accounting major choice. Results suggest an important impact of some of the popular accounting perceptions on students' decision whether to major in accounting or not.
Ključne besede: accounting, accounting major choice, accounting perceptions, personal characteristics
Objavljeno v DKUM: 02.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (523,60 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Feasibility of a computerized clinical decision support system delivered via a socially assistive robot during grand rounds : a pilot studyValentino Šafran, Urška Smrke, Bojan Ilijevec, Samo Horvat, Vojko Flis, Nejc Plohl, Izidor Mlakar, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Aims and Objective: The aim of this study was to explore the feasibility, usability and acceptance of integrating Clinical Decision Support Systems with Socially Assistive Robots into hospital grand rounds. Background: Adopting Clinical Decision Support Systems in healthcare faces challenges such as complexity, poor integration with workflows, and concerns about data privacy and quality. Issues such as too many alerts, confusing errors, and difficulty using the technology in front of patients make adoption challenging and prevent it from fitting into daily workflows. Making Clinical Decision Support System simple, intuitive and user-friendly is essential to enable its use in daily practice to improve patient care and decision-making. Methods: This six-month pilot study had two participant groups, with total of 40 participants: a longitudinal intervention group (n =8) and a single-session evaluation group (n=32). Participants were medical doctors at the University Clinical Center Maribor. The intervention involved implementing a Clinical Decision Support System delivered via a Socially Assistive Robot during hospital grand rounds. We developed a system that employed the HL7 FHIR standard for integrating data from hospital monitors, electronic health records, and patient-reported outcomes into a single dashboard. A Pepper-based SAR provided patient specific recommendations through a voice and SAR tablet enabled interface. Key evaluation metrics were assessed using the System Usability Scale (SUS) and the Unified Theory of Acceptance, Use of Technology (UTAUT2) questionnaire, including Effort Expectancy, Performance Expectancy and open ended questions. The longitudinal group used the system for 6 months and completed the assessments twice, after one week and at the end of the study. The single-session group completed the assessment once, immediately after the experiment. Qualitative data were gathered through open-ended questions. Data analysis included descriptive statistics, paired t-tests, and thematic analysis. Results: System usability was rated highly across both groups, with the longitudinal group reporting consistently excellent scores (M =82.08 at final evaluation) compared to the acceptable scores of the single-session group (M =68.96). Extended exposure improved user engagement, reflected in significant increases in Effort Expectancy and Habit over time. Participants found the system enjoyable to use, and while no significant changes were seen in Performance Expectancy, feedback emphasized its efficiency in saving time and improving access to clinical data, supporting its feasibility and acceptability. Conclusions: This research supports the potential of robotic technologies to transform CDSS into more interactive, efficient, and user-friendly tools for healthcare professionals. The paper also suggests further research directions and technical improvements to maximize the impact of innovative technologies in healthcare.
Ključne besede: clinical decision support systems, clinical decision-making, hospital grand rounds, patient data integration, perceived quality of care, socially assistive robots, usability and familiarity, user experience questionnaire, workload reduction
Objavljeno v DKUM: 30.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (3,02 MB) |
4. Vpliv Covid-19 na poslovanje Pomurskih mlekarn d. d.Nika Hari, 2025, diplomsko delo Opis: Leta 2019 se je na Kitajskem prvič pojavil virus, imenovan Covid-19. V letu 2020 je virus praktično zajel celoten svet in s tem posledično tudi našo državo Slovenijo. Teden kasneje po izbruhu prvega virusa v Sloveniji, se je država odločila za razglasitev epidemije. Epidemija je prizadela vsakega posameznika, kot tudi razne panoge podjetij. Podjetja so bila primorana poiskati druge načine nemotenega delovanja. Pomembno za podjetja je bilo, da so ohranila odnose s strankami z veliko mero optimizma in možnostjo delovanja v času zaprtja. Hkrati je bila pomembna tudi motivacija zaposlenih, za boljše razpoloženje in počutje na delovnem mestu. Covid-19 je v letu 2020 za sabo pustil številne negativne ter tudi pozitivne posledice na poslovanje in gospodarstvo. Pojavile pa so se tudi nove priložnosti ter nevarnosti. V diplomskem delu sem se osredotočila na podjetje Pomurske mlekarne d.d, ki spadajo v kmetijsko-živilsko predelovalno industrijo, natančneje mlečno-predelovalni sektor. V diplomskem delu sem se osredotočila na leta 2020, 2021, 2022 in 2023. V Pomurskih mlekarnah je Covid-19 imel pozitivne kot tudi negativne posledice. Ena izmed največjih pozitivnih sprememb je bilo povečano povpraševanja domačega prebivalstva in s tem izrazito povečanje prodaje v času Covid-19. Ključna negativna posledica za Pomurske mlekarne pa je bila bolniška odsotnost zaposlenih, kjer je bilo podjetje primorano usklajevati proizvodnjo z zdravimi zaposlenimi, kot tudi z nabavo surovine ter embalaže. Na podlagi proučitve poslovanja letnega poročila (bilanca stanja, izkaz poslovnega izida in izkaz denarnih tokov) ter opravljenimi intervjuji z vodilnimi zaposlenimi je epidemija Covid-19 imela večje pozitivne, kot negativne posledice. V času epidemije Covid-19 so Pomurske mlekarne povečale rentabilnost poslovanja, hkrati pa je le ta vplivala tudi na povečanje prihodkov na domačem trgu.
Ključne besede: COVID-19, bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov, pandemija, Pomurske mlekarne d. d.
Objavljeno v DKUM: 29.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 32
Celotno besedilo (1,79 MB) |
5. Assessing the consequences of natural disasters on sustainability in rural municipalities : evidence from Loška DolinaVito Bobek, Blanka Lipovac, Tatjana Horvat, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: This study examines the impact of natural disasters on the sustainable
development of the rural municipality of Loška Dolina, focusing on the
2014 ice storm and subsequent floods. Through semi-structured
interviews with seven key stakeholders, including local government,
civil protection, and affected individuals, the research analyzes the
disasters' effects on the economic, social, and environmental pillars of
sustainability. The ice storm damaged forests and infrastructure, while
floods caused soil contamination and habitat disruption. Despite these
challenges, the community showed resilience and increased climate
awareness. The SWOT analysis highlights both opportunities in the
timber industry and challenges in disaster preparedness. The study
emphasizes integrating disaster risk reduction into sustainable
development planning.
Ključne besede: natural disasters, sustainable development, rural municipalities, resilience, Loška Dolina, SWOT analysis
Objavljeno v DKUM: 28.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (377,93 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Jezikovne značilnosti rokopisnih pridig Jožefa Horvata : doktorska disertacijaNina Zver, 2025, doktorska disertacija Opis: Doktorska disertacija obravnava prekmurski jezik v rokopisnih pridigah Jožefa Horvata, črenšovskega kaplana (1905–1912) in martjanskega župnika (1912–1932). Gre za poglobljeno jezikovno analizo, ki združuje avtoričine dosedanje raziskave in prinaša nova spoznanja o Horvatovem jeziku ter tako predstavlja pomemben prispevek k prekmurski nabožni literaturi in zgodovini jezika. Raziskava temelji na kombinaciji jezikoslovnih in zgodovinskih metod, vključuje analizo pisnih virov, terensko zbiranje podatkov, diplomatični prepis rokopisnih pridig in njihovo jezikovno analizo. Teoretična izhodišča disertacije temeljijo na raziskavah zgodovine prekmurskega jezika, cerkvene zgodovine in razvoja slovenskega knjižnega jezika. Raziskovalni problem se nanaša na proučevanje jezikovnih značilnosti, zgodovinskih vplivov ter Horvatove vloge pri razvoju prekmurskega knjižnega jezika. Glavni cilj disertacije je analiza prekmurskega jezika v rokopisnih pridigah Jožefa Horvata na pravopisni, glasoslovni, oblikoslovni, skladenjsko-stilistični in besedni ravni, eden izmed pomembnejših ciljev pa je tudi priprava diplomatičnega prepisa pridig za elektronsko objavo. Osnovna teza disertacije je, da je prekmurski knjižni jezik postopoma prehajal v narečne okvire in se približeval enotni slovenski knjižni normi. Iz te teze izhajajo hipoteze o oblikovanju in sprejemanju enotnega slovenskega knjižnega jezika v Prekmurju v zgodnjem 20. stoletju ter o vlogi cerkvenega pridižnega jezika pri tem procesu. Ena izmed hipotez se nanaša na to, da je Horvat uporabljal tri različne jezikovne koncepte v svojem skoraj tridesetletnem delovanju v Prekmurju. Disertacija prinaša pomembne ugotovitve o prekmurskem jeziku in njegovem razvoju v kontekstu cerkvenega pridigarstva. Dokazuje, da je bila prekmurska pridiga v določenem obdobju umetnostna literarna zvrst, ki je pomagala premagovati jezikovne razlike med narečjem in knjižnim jezikom ter predstavljala učinkovito sredstvo proti madžarizaciji prekmurskih Slovencev.
Ključne besede: Jožef Horvat, prekmurske rokopisne pridige, prekmurski knjižni jezik, prekmursko narečje, prekmurska cerkvena rokopisna dediščina, prekmurska katoliška pridigarska tradicija, župnija Črenšovci, župnija Martjanci, analiza jezika, glasoslovje, oblikoslovje, skladenjska stilistika, besedje, dólinska različica prekmurskega narečja, ravénska različica prekmurskega narečja, vzhodnoslovenska knjižna norma, poenotenje slovenskega knjižnega jezika
Objavljeno v DKUM: 28.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (11,61 MB) |
7. Impacts of the 2022 war in Ukraine on the travel habits of Ukrainian touristsVito Bobek, Gal Gotal, Tatjana Horvat, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: The purpose of this paper is to explore how the travel habits of Ukrainian
tourists changed after the beginning of the 2022 war in Ukraine in comparison to the year 2021. The theoretical part of the paper discusses the
impacts of war on tourism; in the empirical part, the secondary and the
primary research on the Ukrainians’ travel habits before and during the war
is performed. The research gives an insight into the frequency of travelling,
planned spending on travel, ethnic dilemmas on travelling, and travel destinations. The research is essential in the context of war and post-war periods
for understanding the psychological and behavioral effects, assessing
economic consequences, addressing destination marketing and recovery
efforts, and facilitating reconciliation and social integration. Research limitations include the scope and generalizability of the findings, self-reporting
biases, causality and temporal issues, and limited timeframe and context.
Ključne besede: tourism, travel, travel habits, war, Ukraine
Objavljeno v DKUM: 28.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (363,54 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Uporaba navidezne resničnosti pri vstavitvi perifernega intravenskega katetra pri otrocih in mladostnikihRene Horvat, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Periferni intravenski kateter (PIVK) je še vedno ključni element v sodobnem zdravstvu, saj zagotavlja hiter intravenski dostop v življenjsko ogrožujočih stanjih in omogoča takojšnjo aplikacijo zdravil, tekočin in krvnih pripravkov. Kljub vsestranskosti je vstavitev PIVK še vedno boleč in zahteven postopek, zlasti pri pediatrični populaciji. Navidezna resničnost (NR) se je izkazala za obetavno nefarmakološko metodo za lajšanje bolečine in tesnobe pri otrocih in mladostnikih med postopkom vstavitve PIVK, kar smo raziskali v našem pregledu literature.
Metode: Uporabili smo opisno metodo dela. Iskanje znanstvene literature je potekalo januarja 2024 v mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL (with Full Text), Cochrane Library in Science Direct.
Rezultati: Identificirali smo 55 raziskav, v končni pregled smo vključili 10 raziskav, v katerih je bilo skupno vključenih 1566 otrok in mladostnikov, od teh je 696 otrok uporabilo NR. Najmlajši je bil star 2 leti, najstarejši pa 21 let. Povprečna starost otrok, ki so uporabili NR, je 9,34 let. Sedem od 10 raziskav je uporabilo bolečinsko lestvico FPS-R.
Razprava in Zaključek: Raziskave dokazujejo, da uporaba NR pred vstavitvijo PIVK, med njo in po njej zmanjšuje bolečino in anksioznost pri otrocih in mladostnikih. NR pa ne izboljšuje le obvladovanja bolečine in strahu, temveč tudi zadovoljstvo pacientov z obravnavo in izide postopkov. Ker se tehnologija še naprej razvija, ima NR velik potencial, da ta inovativen pristop postane standardna praksa pri obravnavi otrok in mladostnikov.
Ključne besede: Navidezna resničnost, periferni intravenski kateter, otroci, bolečina.
Objavljeno v DKUM: 22.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 58
Celotno besedilo (814,42 KB) |
9. Pomen izobraževanja prostovoljcev v Slovenskem društvu Hospic : magistrsko deloJernej Horvat, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava pomen izobraževanj za prostovoljce Slovenskega društva Hospic. Preučevali smo doživljanje osebnostne rasti prostovoljcev kot posledico udeležbe na izobraževanjih. V teoretičnem delu smo na podlagi pojasnitve pojma izobraževanje odraslih predstavili pomen izobraževanja za prostovoljce. V nadaljevanju smo se posvetili predstavitvi vloge izobraževanja odraslih pri osebnostni rasti posameznikov. Sledi predstavitev pojma »hospic« in Slovenskega društva Hospic. Osrednji del teoretičnega dela je obravnava izobraževanj za prostovoljce v Slovenskem društvu Hospic in pregled raziskav, ki se osredotočajo na vlogo izobraževanj za prostovoljce hospica v povezavi z njihovo osebnostno rastjo.
V empiričnem delu smo izvedli polstrukturirane intervjuje s šestimi prostovoljkami Slovenskega društva Hospic, ki so dejavne v Območnem odboru Maribor. Zbrane podatke smo pozneje obdelali s fenomenološko metodo. S tem smo dobili vpogled v pomen izobraževanj za prostovoljce v Slovenskem društvu Hospic pri njihovi osebnostni rasti. Ugotovili smo, da se je osebnostna rast pri udeleženih prostovoljkah v raziskavi pokazala na treh področjih. Sprva se je pokazala sprememba v dojemanju svojega življenja in samega sebe. Nadalje se je izkazalo, da imajo po udeležbi na izobraževanjih prostovoljke predrugačen odnos do njihovih bližnjih, hkrati pa smo ugotovili, da so udeleženke začele drugače dojemati tematiko smrti.
Ključne besede: Slovensko društvo Hospic, prostovoljstvo, izobraževanje za prostovoljce, osebnostna rast, izobraževanje odraslih
Objavljeno v DKUM: 20.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,08 MB) |
10. Vpliv razvoja zdravilišča Terme Olimia na turistični razvoj občine Podčetrtek : magistrsko deloTina Šmerc, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je obravnavan razvoj Term Olimia v povezavi z razvojem turizma v občini Podčetrtek. Z začetkom izkoriščanja termalne vode v 50. letih 20. stoletja so današnje Terme Olimia postavile temelj za razvoj zdraviliškega turizma v občini Podčetrtek. Z večanjem bazenskih in prenočitvenih kompleksov se je turistični obisk večal, kar je vodilo do razširitve ponudbe in razvoja ostalih vrst turizma, kot so izletniški, rekreacijski, velneški, kongresni in poslovni turizem. V razvoj turizma so se na različne načine s svojo ponudbo vključevali tudi manjši in večji lokalni akterji s področja kulinarike, popoldanske obrti, prenočišč, organizacije dogodkov ipd. Od leta 2000 naprej je turistična ponudba v občini postala še širša s pomočjo novih rekreacijskih objektov, sprehajalnih, kolesarskih in učnih poti, kulinaričnih doživetij in ogledov okoliških znamenitosti. Posodobili so tudi prometno infrastrukturo. Veliko novosti in razširitev je bilo v tem obdobju zaslediti tudi v samih Termah Olimia. Kljub temu da Podčetrtek ne sodi med največje slovenske občine, ga glede na število obiskovalcev lahko uvrstimo med najbolj obiskane občine. Širitev turistične ponudbe je v zadnjih letih pripeljala do tesnega povezovanja z občinama Bistrica ob Sotli in Kozje, s katerima oblikuje obsoteljsko turistično regijo. Drugi del magistrskega dela se je nanašal na učno pot, namenjeno učencem 9. razreda osnovne šole s pomočjo aplikacije Actionbound, skozi katero učenci spoznajo naselje Podčetrtek in pomembe turistične prvine za razvoj te dejavnosti.
Ključne besede: turizem, občina Podčetrtek, Terme Olimia, zdraviliški turizem, obsoteljska turistična regija
Objavljeno v DKUM: 09.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (6,38 MB) |
