1. Pripravljenost in zrelost proizvodnih podjetij na industrijo 4.0 : magistrsko deloJan Florjanič, 2022, magistrsko delo Opis: Četrta industrijska revolucija oziroma industrija 4.0 je med nami prisotna že vse od leta 2011, ko so jo prvič predstavili na sejmu v Hannovru. Od tedaj naprej se številna podjetja odločajo za uvedbo novih tehnologij, ki glede na svoje zmožnosti obljubljajo velik napredek. A ker je implementacija novih tehnologij dokaj zahtevna, se je nanjo treba dobro pripraviti. Zaradi tega je v zadnjih letih zahvaljujoč številnim raziskavam moč opaziti porast modelov za ocenjevanje industrije 4.0 v smislu pripravljenosti in zrelosti. Nekaj izmed teh modelov je zato predstavljenih v magistrskem delu, ki na začetku opiše lastnosti in tehnologije, značilne za industrijo 4.0.
Ključne besede: Industrija 4.0, model pripravljenosti, model zrelosti
Objavljeno v DKUM: 23.09.2022; Ogledov: 300; Prenosov: 56
 Celotno besedilo (2,44 MB) |
2. Digitalizacija v srednje velikem podjetju : diplomsko deloJan Florjanič, 2019, diplomsko delo Opis: Digitalizacija v današnjem času ni več vprašanje, temveč je postala pogoj za ohranitev konkurenčnosti na trgu. V preteklosti so se novosti, ki jih digitalizacija prinaša, posluževale le velike organizacije, sedaj pa se pomembnosti zavedajo tudi v malih in srednje velikih podjetjih. V diplomski nalogi so predstavljena tista področja, za katera menim, da so med najbolj pomembnimi za podjetja, ki se šele srečujejo z digitalizacijo, kakor tudi za podjetja, ki želijo svoje poslovanje dodatno izboljšati in nadgraditi. Z implementacijo sistema za upravljanje proizvodnje je podjetje Reseda, d. o. o., naredilo velik korak k zmanjšanju porabe papirja v proizvodnji in povečanju digitalizacije v podjetju.
Ključne besede: digitalizacija, računalništvo v oblaku, MES sistem, GoSoft
Objavljeno v DKUM: 02.09.2019; Ogledov: 1401; Prenosov: 336
Celotno besedilo (2,69 MB) |
3. Refleksija študentov razrednega pouka o usposobljenosti za medpredmetno povezovanjeLea Florjanič, 2017, magistrsko delo Opis: Medpredmetno povezovanje predstavlja pomemben koncept v osnovni šoli, predvsem na razredni stopnji. Učencem med drugim omogoča kakovostno usvajanje novih učnih vsebin, višjo stopnjo razumevanja ter prenos nekaterih znanj in veščin tako med predmeti kot tudi v življenje. Magistrsko delo z naslovom Refleksija študentov razrednega pouka o usposobljenosti za medpredmetno povezovanje sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo predstavili pojme, kratek zgodovinski pregled, nekatere didaktične značilnosti medpredmetnega povezovanja, zraven tega pa smo pregledali še, kaj o medpredmetnem povezovanju piše v učnem načrtu za spoznavanje okolja in kaj je zapisano v nekaterih raziskavah o medpredmetnem povezovanju. V empiričnem delu nas je zanimalo mnenje slovenskih študentov o medpredmetnem povezovanju. Raziskava temelji na študentih mariborske, ljubljanske in primorske fakultete, ki so tekom študijskega leta 2016/2017 obiskovali 2. stopnjo razrednega pouka bolonjskega študija. Ugotavljamo, da se sicer študentom medpredmetno povezovanje na razredni stopnji zdi pomembno, a se ga tekom študija največkrat poslužujejo le včasih. Prav tako ugotavljamo, da študentje iz mariborske in ljubljanske fakultete dobijo največ informacij o medpredmetnem povezovanju na fakulteti, študentje iz primorske fakultete pa na praktičnem usposabljanju. Ne glede na rezultate bi si večina študentov želela pridobiti več informacij o medpredmetnem povezovanju v času izobraževanja na fakulteti. Pri vsebinskem in procesnem vidiku ugotavljamo, da ju študentje sicer poznajo, vendar je poznavanje procesnega vidika medpredmetnega povezovanja in usposobljenost študentov zanj bistveno slabša kot za vsebinski vidik.
Ključne besede: refleksija, študentje, razredni pouk, usposobljenost, medpredmetno povezovanje
Objavljeno v DKUM: 18.04.2017; Ogledov: 1822; Prenosov: 284
Celotno besedilo (2,06 MB) |
4. PREVAJANJE KULTURNO SPECIFIČNIH ELEMENTOV V HUMORISTIČNI NANIZANKI PRIJATELJIKarmen Florjanič, 2016, magistrsko delo Opis: Pogoj za uspešno prevajanje kulturno-specifičnih elementov je odlično poznavanje ciljnega jezika in kulture. V magistrski nalogi smo opredelili pojem prevajanja in kulture ter definirali avdiovizualno prevajanje, pri čemer nam je bila v pomoč tuja znanstvena literatura. Ker smo v magistrski nalogi želeli tudi pojasniti ustrezne strategije za prevajanje kulturno-specifičnih elementov, smo se osredinili na teorijo Brigit Nedergaard-Larsen in obravnavali njen članek z naslovom Culture-bound Problems in Subtitling.
Magistrska naloga daje poudarek na prevajanju kulturno-specifičnih elementov pri podnaslavljanju humoristične serije Prijatelji. Analizirali smo izbrane epizode prve, druge in tretje sezone nanizanke. Rezultate smo podali v obliki grafikona v devetem poglavju. Izkazalo se je, da uradni prevajalec več kot polovico kulturno-specifičnih izrazov ni ustrezno prevedel. Tako smo ovrgli naše hipoteze.
Ugotovili smo, da prevajalec mora pri podnaslavljanju upoštevati določene dejavnike, tako jezikovne kot tehnične. Poznati mora značilnosti izvirne in ciljne kulture, upoštevati znanje, ki ga ima gledalec ciljnega jezika, in pa tudi časovno in prostorsko stisko pri podnaslavljanju. Tako lahko zaključimo, da podnaslavljanje še zdaleč ni enostaven proces, kot morda menijo nekateri.
Ključne besede: avdiovizualno prevajanje, podnaslavljanje, kulturno-specifični elementi, humoristična nanizanka Prijatelji, strategije prevajanja
Objavljeno v DKUM: 18.05.2016; Ogledov: 2174; Prenosov: 243
Celotno besedilo (1,33 MB) |
