1. Mnenja in stališča študentov razrednega pouka o generativni umetni inteligenci ChatGPT : magistrsko deloLuka Šprah, 2024, magistrsko delo Opis: Umetna inteligenca, zlasti generativna orodja, kot je ChatGPT, postaja ključna podpora v izobraževanju, saj olajšuje dostop do informacij in izboljšuje analitične ter ustvarjalne procese. Kljub temu odpira vprašanja o zanesljivosti informacij in vplivu na samostojno učenje. Namen raziskave je bil preučiti uporabo ChatGPT med študenti razrednega pouka ter ugotoviti, kako pogosto in za katere naloge ga uporabljajo, katera področja študija ocenjujejo kot primerna za njegovo uporabo in kako ocenjujejo zanesljivost rezultatov.
Raziskava je temeljila na kvantitativnem pristopu in je bila izvedena na vzorcu 145 študentov razrednega pouka. Pridobljeni podatki so bili analizirani s statističnimi metodami, pri čemer je bil poudarek na vzorcih uporabe, percepciji zanesljivosti in zaznanem vplivu na študijske kompetence.
Ugotovili smo, da večina študentov uporablja ChatGPT predvsem za pripravo seminarskih nalog in iskanje gradiva. Dobra tretjina študentov popolnoma zaupa rezultatom, dobra polovica študentov pa meni, da orodje pozitivno vpliva na njihovo učinkovitost in produktivnost. Raziskava poudarja potencial ChatGPT za izboljšanje študijskega dela in njegovo praktično vrednost, hkrati pa opozarja na potrebo po kritični in odgovorni uporabi. Ugotovitve prispevajo k razvoju smernic za etično uporabo umetne inteligence v izobraževanju in spodbujajo razpravo o njenem vplivu na pedagoško prakso.
Ključne besede: umetna inteligenca, ChatGPT, tehnologija, razredni pouk, izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 16.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (1,37 MB) |
2. Differences in personal innovativeness in the domain of information technology among university students and teachersAndrej Šorgo, Mateja Ploj Virtič, Kosta Dolenc, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: Two online surveys among 1105 university students and 656 employees were conducted with the inclusion of the construct Personal Innovativeness in the domain of Information Technologies (PIIT). After calculating descriptive statistics, statistically significant differences between personal innovativeness of university students and teachers were sought by the application of one-way ANOVA. The first and most important finding was that average perceived PIIT of teachers and students falls around the middle of the seven-point scale, which cannot be regarded as a plausible predictor of upgrading the University as an Innovative Ecosystem. The second was that university teachers scored higher than their students, a situation that could produce an expectancy conflict between those who want to work in an innovative way and those who would prefer study by the book. Teaching assistants, who should belong to the generation of digital natives, are only slightly more innovative than university teachers, who can be regarded as digital immigrants. Assuming that innovativeness can be upgraded by learning, means that efforts should be made by University Management to encourage and support Personal Innovativeness (and other creativities, as well) as a preferred teaching practice.
Ključne besede: personal innovativeness, information technologies, university students, university teachers, online education
Objavljeno v DKUM: 10.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (484,66 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Uporaba 3D tiskanih pripomočkov za spodbujanje pozitivne klime v razredu : magistrsko deloValentina Klokočovnik, 2024, magistrsko delo Opis: 3D tiskanje je tehnika aditivne proizvodnje, ki omogoča izdelavo širokega spektra struktur in kompleksnih tridimenzionalnih modelov iz digitalne datoteke, tako da nalaga zaporedne sloje materialov enega na drugega. V Sloveniji na področju izobraževanja 3D tiskalnike uporabljajo predvsem srednje poklicne šole, kjer z njimi izdelujejo praktične predmete in modele za razlago učne snovi. 3D tiskalnike pa lahko uporabimo tudi za tiskanje pripomočkov, ki olajšajo vodenje razreda. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, ali lahko s 3D natisnjenimi pripomočki izboljšamo pozitivno razredno klimo, motivacijo in osredotočenost učencev. S pomočjo 3D tiskalnika smo natisnili majhne zelene polžke z gibljivim telesom in jih preizkusili z učenci 4. razreda. Učenci so pokazali navdušenje nad 3D tiskalnikom in procesom tiskanja, kar je povečalo njihovo vključenost v učno uro. Ugotovili smo, da polžki znatno izboljšujejo osredotočenost učencev in zmanjšujejo moteče vedenje, še posebej pri učencih s posebnimi potrebami. Učenci so pokazali visoko stopnjo motivacije in sodelovanja, saj so polžke dojemali kot nagrado, kar je prispevalo k pozitivnemu učnemu okolju. Odgovorna uporaba polžkov je prav tako spodbudila doslednejše upoštevanje razrednih pravil.
Ključne besede: 3D tiskalnik, 3D natisnjeni pripomočki, osredotočanje, motivacija, pozitivna razredna klima
Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (3,10 MB) |
4. Primerjava izdelave izdelka iz lesa pri pouku naravoslovja in tehnike na matični in podružnični šoli : magistrsko deloNina Terpotec, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Primerjava izdelave izdelka iz lesa pri pouku naravoslovja in tehnike na matični in podružnični šoli smo v teoretičnem delu podrobneje opisali predmet naravoslovje in tehnika, matično ter podružnično šolo in izdelavo praktičnih izdelkov, kjer smo predstavili ustvarjalnost, varno delo, orodje ter pripomočke, ki jih uporabljamo v šoli pri predmetu naravoslovje in tehnika, ter delovno okolje. V nadaljevanju smo opisali izbrano gradivo les ter obdelovalne postopke lesa, s katerimi se srečujejo učenci pri predmetu naravoslovje in tehnika.
V empiričnem delu smo s pomočjo deskriptivne metode opisali in analizirali potek pouka na matični ter podružnični šoli. V raziskavi so sodelovali učenci 4. razreda izbrane matične in podružnične osnovne šole.
Rezultati raziskave so predstavljeni slikovno in opisno ter kažejo, da razpoložljivost pripomočkov, materiala in orodja nimajo velikega vpliva na kakovost izdelave izdelkov. Učenci na matični šoli so imeli boljše pogoje za delo, vendar so imeli večje težave pri izdelovanju. Največji izziv jim je predstavljalo rokovanje z orodji in natančnost. Na podružnični šoli pa so se učenci soočali s pomanjkanjem določenih orodij in materialov, a so kljub temu izdelali kakovostne izdelke. Ne glede na izzive so učenci na obeh šolah pokazali veliko ustvarjalnosti.
Ključne besede: naravoslovje in tehnika, matična šola, podružnična šola, izdelek iz lesa
Objavljeno v DKUM: 29.08.2024; Ogledov: 96; Prenosov: 56
Celotno besedilo (3,10 MB) |
5. |
6. Zaznane težave z vsiljenim učenjem na daljavo v času izbruha COVID-19 in želje študentov po nadaljevanju učenja z metodami vpeljanimi med zaprtjem, po ponovnem odprtju Univerze v MariboruKosta Dolenc, Mateja Ploj Virtič, Andrej Šorgo, 2021, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: COVID-19, visokošolsko izobraževanje, študenti, izobraževanje na daljavo, stranski učinki
Objavljeno v DKUM: 23.08.2024; Ogledov: 100; Prenosov: 10
Celotno besedilo (336,05 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Izkušnje in prakse učiteljev razrednega pouka pri vključevanju robotike v pouk na razredni stopnji : magistrsko deloAnamari Guček, 2024, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je bil ugotoviti uporabo robotike učiteljev razrednega pouka, v kolikšni meri in na kakšne načine jo vključujejo. Zanimalo nas je tudi njihovo mnenje o vplivih robotike na učence. Prav tako smo ugotavljali razloge, zaradi katerih robotike ne uporabljajo tako pogosto. V raziskavi je sodelovalo 90 učiteljev razrednega pouka slovenskih osnovnih šol. Raziskovalni vzorec učiteljev je bil neslučajnostni. Za zbiranje podatkov smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Rezultate smo obdelali s programom Jamovi.
Rezultati raziskave kažejo, da zelo malo učiteljev razrednega pouka vključuje robotiko v učni proces. Ugotovili smo, da se večina učiteljev zaveda pozitivnega vpliva uporabe robotike na motivacijo, kognitivne spretnosti, kreativnost in samozavest učencev. Velik del učiteljev se tudi zaveda, da uporaba robotike vpliva na razvoj računalniškega mišljenja. Učitelji v večini menijo, da razlike med spoloma pri učencih ne vplivajo na njihovo motivacijo in uspešnost pri delu z robotiko. Podatki kažejo, da delovna doba učiteljev ne vpliva na pogostost uporabe robotike niti na mnenje o njenem vplivu na učence.
Ključne besede: robotika, izobraževalna robotika, izobraževalni roboti, računalniško mišljenje
Objavljeno v DKUM: 21.06.2024; Ogledov: 217; Prenosov: 66
Celotno besedilo (1,29 MB) |
8. Projektno učno delo v podaljšanem bivanju na primeru izdelave STEM kotička : magistrsko deloZala Hrastnik, 2024, magistrsko delo Opis: V podaljšanem bivanju, kjer je poudarek na ustvarjalnem preživljanju prostega časa, smo se odločili za izdelavo STEM kotička kot del projektno učnega dela. Glavni namen naloge je bil oblikovati in implementirati STEM kotiček, kjer bi mlajši učenci skozi praktične aktivnosti razvijali ključne kompetence na področju znanosti, tehnologije in inženirstva. Projektno učno delo je bilo izvedeno v četrtem razredu Osnovne šole Franja Malgaja Šentjur, v katerem je sodelovalo 16 učencev in je potekalo skozi deset srečanj. Učenci so aktivno sodelovali v vseh fazah projekta, od začetnega oblikovanja ideje do končne evalvacije.
Evalvacija, ki je vključevala mnenja učencev in mnenje učiteljice ter lastna opažanja, je pokazala, da je izdelava STEM kotička pozitivno vplivala na motivacijo učencev, sodelovanje med učenci, večjo zavzetost ter izboljšano razumevanje in uporabo pridobljenega znanja. Učenci so prav tako razvijali kritično mišljenje, reševali probleme in spodbujali ustvarjalnost. STEM kotiček se je izkazal kot učinkovito učno orodje, ki spodbuja praktično uporabo znanja, inovativnost in sodelovanje med učenci, ter prispeva k bolj dinamičnem in vključujočem se učnem okolju.
Ključne besede: projektno učno delo, podaljšano bivanje, STEM kotiček, STEM izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 21.06.2024; Ogledov: 239; Prenosov: 75
Celotno besedilo (4,64 MB) |
9. Umetna inteligenca kot inovativni pomočnik učitelju pri ustvarjanju didaktičnih iger na razredni stopnji poučevanja : magistrsko deloMaša Kermavc, 2024, magistrsko delo Opis: Učenje skozi igro predstavlja sodoben način poučevanja, ki učencem omogoča aktivno vključitev v učni proces ter zabavno pridobivanje novih znanj. Vendar pa je didaktičnih iger, še posebej na razredni stopnji, zelo malo. Orodje umetne inteligence, ChatGPT, učiteljem omogoča lažjo individualizacijo učnih potreb učencev, kar je še posebej koristno pri oblikovanju didaktičnih iger. Namen magistrskega dela je bil ustvariti didaktično igro s pomočjo umetne inteligence, natančneje s pomočjo ChatGPT-ja na osnovi primera izdelave didaktične igre, ki bo ustrezala interdisciplinarnemu povezovanju različnih predmetov na razredni stopnji ter jo izvesti z učenci 4. razreda. V praktičnem delu magistrskega dela smo na podlagi pregledanih učnih ciljev razvili didaktično igro, osredotočeno na znanje o slovenskih ljudskih pravljicah. S tem smo pri učencih razvijali tako bralne veščine kot tudi sposobnost sodelovanja z drugimi. Ugotovili smo, da orodje ChatGPT lahko izboljša učiteljevo učinkovitost pri ustvarjanju didaktičnih iger z omogočanjem hitrega prilagajanja pouka individualnim potrebam učencev. Kljub temu pa se sooča z omejitvami, kot sta plačljivost naprednejšega modela in neresnične informacije.
Ključne besede: umetna inteligenca, didaktične igre, besedno izražanje, ChatGPT, moderni načini poučevanja
Objavljeno v DKUM: 21.06.2024; Ogledov: 203; Prenosov: 91
Celotno besedilo (2,24 MB) |
10. Projektno učno delo v podaljšanem bivanju na primeru natečaja Čudoviti svet vode : magistrsko deloŠpela Cehner, 2024, magistrsko delo Opis: Zaključno delo druge bolonjske stopnje z naslovom Projektno učno delo v podaljšanem bivanju na primeru natečaja Čudoviti svet vode, predstavlja izsledke teoretičnih spoznanj na področju podaljšanega bivanja in projektnega dela. Magistrsko nalogo sestavljata teoretični del in praktični del. V teoretičnem delu je predstavljeno podaljšano bivanje, projektno učno delo in natečaj Cinkarne Celje. Praktičen del magistrske naloge pa vključuje poročilo o izvedbi projektnega učnega dela, opis dela in evalvacija končnega izdelka. Rezultati projektnega učnega dela v podaljšanem bivanju kažejo na bolj kakovostno preživljanje ustvarjalnega časa, napredek pri razvoju sposobnosti in spretnosti učencev, nadgradnjo znanja in ozaveščanje o vplivih onesnaževanja na kakovost naravnih voda.
Ključne besede: projektno učno delo, podaljšano bivanje, ponovna uporaba, vodni krog, onesnaževanje vode
Objavljeno v DKUM: 14.06.2024; Ogledov: 238; Prenosov: 53
Celotno besedilo (3,30 MB) |
