| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 217
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
The impact of weather conditions on alpha-acid content in hop (Humulus lupulus L.) cv. Aurora
Douglas MacKinnon, Viljem Pavlovič, Barbara Čeh, Boštjan Naglič, Martin Pavlovič, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: The influence of four main weather attributes on the content of alpha-acids of the hop cv. Aurora for the period 1994-2019 was studied. By analysing correlation coefficients, specific times of the year when the weather conditions affect the alpha-acid content with the goal of creating a forecasting model in Slovenia were identified. The most significant periods of weather that impacted the alpha-acid contents throughout the growing time of year are recognised as attributes of temperatures (T), rainfall (R) and sunshine (S) calculated from the 25th to 30th week (T2530, r = -0.78, P < 0.01; R2529, r = 0.72, P < 0.01 and S2529, r = -0.81, P < 0.01) and attributes of relative humidity (RH) from the 27th to 32nd week (RH2732, r = 0.82, P < 0.01). T2530 stands for the amount of active temperatures from June 18 to July 29. Likewise, R2530 matches to the precipitation (in mm or L/m2) during the same time period.
Ključne besede: alpha-acids, α-acids, weather attributes, cv. Aurora, forecasting, hop quality, brewing process, biosynthesis, vegetative period
Objavljeno v DKUM: 28.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Earthworm abundance changes depending on soil management practices in Slovenian vineyards
Stanko Vršič, Marko Breznik, Borut Pulko, Jesús Rodrigo-Comino, 2021, izvirni znanstveni članek

Opis: Earthworms are key indicators of soil quality and health in vineyards, but research that considers different soil management systems, especially in Slovenian viticultural areas is scarce. In this investigation, the impact of different soil management practices such as permanent green cover, the use of herbicides in row and inter-row areas, use of straw mulch, and shallow soil tillage compared to meadow control for earthworm abundance, were assessed. The biomass and abundance of earthworms (m2) and distribution in various soil layers were quantified for three years. Monitoring and a survey covering 22 May 2014 to 5 October 2016 in seven different sampling dates, along with a soil profile at the depth from 0 to 60 cm, were carried out. Our results showed that the lowest mean abundance and biomass of earthworms in all sampling periods were registered along the herbicide strip (within the rows). The highest abundance was found in the straw mulch and permanent green cover treatments (higher than in the control). On the plots where the herbicide was applied to the complete inter-row area, the abundance of the earthworm community decreased from the beginning to the end of the monitoring period. In contrast, shallow tillage showed a similar trend of declining earthworm abundance, which could indicate a deterioration of soil biodiversity conditions. We concluded that different soil management practices greatly affect the soil’s environmental conditions (temperature and humidity), especially in the upper soil layer (up to 15 cm deep), which affects the abundance of the earthworm community. Our results demonstrated that these practices need to be adapted to the climate and weather conditions, and also to human impacts.
Ključne besede: soil management practices, vineyards, earthworms, human impacts, soil depth
Objavljeno v DKUM: 21.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (3,68 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Ekvivalenca slovenskih in angleških frazemov s sestavinami iz pomenskega polja samostalnika posoda : magistrsko delo
Nina Jakoša, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu sta s frazeološkega vidika obravnavani pomenski polji, ki ju kot nadpomenki urejata slovenski samostalnik posoda in angleški container. Na podlagi slovarskih virov v obeh jezikih sta prikazani pomenski polji, nato pa so prepoznani leksemi, ki se pojavljajo kot sestavine frazemov. Na izbrani skupini frazemov je izvedena medjezikovna primerjava slovenskih frazemov z angleškimi ekvivalenti in angleških s slovenskimi, pri čemer so določane tri vrste frazeološke medjezikovne ekvivalence, in sicer popolna, delna in ničta. Rezultati nakazujejo, da se iz obeh pomenskih polj kot sestavina frazemov pojavlja manj kot deset odstotkov leksemov. Prevladujoče frazeološko medjezikovno razmerje je v obeh sklopih primerjanih frazemov delna ekvivalenca.
Ključne besede: frazeologija, primerjalna frazeologija, pomensko polje, medjezikovna ekvivalenca, posoda
Objavljeno v DKUM: 27.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

4.
Razvoj 3D igre za več igralcev v pogonu Unity : diplomsko delo
Lovro Breznik, 2024, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga v teoretičnem delu obsega zgodovino in razvoj večigralskih iger ter analizira pogonu Unity, njegove prednosti, slabosti in uspešne igre v tem pogonu. V praktičnem delu naloge je izdelan prototip večigralske prvoosebne strelske igre z vodo v pogonu Unity. S pomočjo eksperimentov so preizkušane različne funkcije, prav tako je spremljan njihov vpliv na uporabniško izkušnjo. V nalogi so predstavljeni igralci, igralno polje ter implementacija, ki zajema logiko strežnika, igralca, streljanja in metanja balonov. Izdelava večigralske igre je pokazala, da razvoj takšne igre zahteva več časa in znanja v primerjavi z enostavnejšimi enoigralskimi igrami.
Ključne besede: Unity, razvoj igre, večigralska igra
Objavljeno v DKUM: 19.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

5.
Spletna aplikacija Svojilni pridevniki iz prevzetih priimkov (SPiPP) kot vir za raziskave govora
Irena Stramljič Breznik, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: V prispevku predstavljamo, zakaj je tvorba svojilnih pridevnikov iz prevzetih osebnih lastnih imen eno težjih vprašanj v slovenščini kljub številnim pravopisnim napotilom v aktualnih in novonastajajočih pravopisnih priročnikih. Kot dobro alternativo predstavljamo spletni pripomoček SPiPP, ki pri tovrstnih težavah z zapisom, izgovarjavo in strnjenimi pravili na enem mestu pomaga jezikovnemu uporabniku. Hkrati aplikacijo SPiPP predstavljamo kot jezikovni vir za nadaljnje razvijanje govornih pripomočkov, saj iz njega 60 naključno izbranih francoskih priimkov preizkusimo v sintetizatorju slovenskega govora eBralcu. Namen preizkusa je spodbuditi, da bi ob trenutno dostopnih zvočnih posnetkih in pravilih o razmerjih med črkami in glasovi tujih jezikov in slovenskega jezika postopoma nadgradili eBralca tako, da bi bil specializiran za izgovarjavo tudi tujejezičnih lastnoimenskih besed in njihovih oblik, prilagojenih slovenščini.
Ključne besede: slovenščina, besedotvorje, svojilni pridevniki, tuja osebna lastna imena, aplikacija SPiPP, sintetizator govora eBralec
Objavljeno v DKUM: 12.08.2024; Ogledov: 72; Prenosov: 6
URL Povezava na datoteko

6.
Vpliv epidemioloških ukrepov na odražanje depresije mladostnikih med pandemijo covida-19
Ajda Fujs, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod: Sleherna pandemija ima izjemen vpliv na vse ljudi, predvsem pa na mladostnike. Pandemijo je decembra 2019 povzročila močno nalezljiva koronavirusna bolezen COVID-19. Uvedeni epidemiološki ukrepi so vplivali zlasti na pet področij mladostniškega življenja: družinske odnose, odnose z vrstniki, izobraževanje, telesno aktivnost in duševno zdravje, s čimer so pripomogli k porastu mladostniške depresije, tj. epizodne kronične duševne motnje, za katero je značilno občutenje globoke žalosti. Zgodnje diagnosticiranje je težko, vendar prepotrebno za ustrezno zdravljenje. Metode: Diplomsko delo temelji na pregledu domače in tuje strokovne literature v podatkovnih bazah ScienceDirect in PuBMed. Z opisno (deskriptivno) metodo smo predstavili raziskovalni problem in opisali področje raziskovanja. Z metodo kompilacije in evalvacije smo povzemali, kritično primerjali in argumentirano ovrednotili strokovna stališča. Z metodo klasifikacije smo razvrščali terminološko izrazoslovje in definicije. Rezultati: Zaradi epidemije COVIDA-19 sprejeti epidemiološki ukrepi so poslabšali družinsko mikroklimo mladostnikov, omejili njihovo interakcijo z vrstniki, vzpostavili neenake možnosti v učnem procesu zaradi izobraževanja na daljavoin okrnili za razvoj in zdravje potrebno telesno aktivnost. Posledično se je poslabšalo čustveno in duševno zdravje mladostnikov, kar je pripomoglo k porastu simptomatike mladostniške depresije. Razprava in sklep: Mladostniki različnih starostnih skupin in iz različnih družbenih okolij so se različno soočali z vplivi epidemioloških ukrepov, vsekakor pa so nastale negativne kratko- in dolgoročne posledice za njihov telesni in duševni razvoj, ki bodo še dolgo terjale preprečevalne kurativne in preventivne ukrepe na področju duševnega zdravja mladostnikov.
Ključne besede: mladostniki, depresija, epidemija, COVID-19
Objavljeno v DKUM: 30.07.2024; Ogledov: 200; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

7.
Samostalniška leksika z ekspresivnimi kvalifikatorji v Slovarju novejšega besedja
Irena Stramljič Breznik, 2013, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Prispevek izhaja iz pregleda ekspresivnih kvalifikatorjev, uporabljenih v novejši slovenistični leksikografski praksi, glede na njihovo rabo v Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika ter napodlagi tovrstnih izkušenj in slavističnih teoretičnih pristopov do ekspresivne leksike podaja ogrodje njihove delitve kot možno orientacijsko točko.
Ključne besede: novejše besedje, enojezični slovarji, ekspresivni kvalifikatorji
Objavljeno v DKUM: 29.07.2024; Ogledov: 89; Prenosov: 7
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Pa reci kdo, da so besede kar tako
Irena Stramljič Breznik, 2016, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: V jezikoslovnem delu Jožeta Toporišiča besedotvorje zavzema pomembno mesto, a prispevek tokrat osvetljuje predvsem praktično naravo njegovega udejstvovanja na tem področju, in to z dveh vidikov. Iz zelo številnih in različnih intervjujev je mogoče prepoznati Toporšičev pogled na veliko tvorbeno zmožnost slovenskega jezika kot pomembno protiutež nekritičnemu prevzemanju. Hkrati pa v njih odkrivamo njegovo lastno objektivno ali subjektivno spodbujeno tvorbeno inovativnost.
Ključne besede: slovenščina, besedotvorje, tvorbena moč jezika, avtorjeve priložnostnice, Toporišič, Jože, 1926-2014
Objavljeno v DKUM: 29.07.2024; Ogledov: 66; Prenosov: 12
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Slovensko zoološko izrazje z vidika besedotvornih vzorcev in vrst
Irena Stramljič Breznik, 2007, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Prispevek prinaša besedotvorno analizo dela zoološkega izrazja, v katerem se ob izpeljankah kot druge najpogostejše tvorjenke pojavljajo medponsko-priponske zloženke. Rezultate analize sooča z rezultati podobnih analiz v publicistiki in izrazju novih tehnologij, ki kažejo porast medponskih zloženk in posledično dve temeljni jezikovni silnici - konservativnost in inovativnost. Slednjič se avtorica sprašuje, ali se je v celotni slovenski leksiki že zgodil kolikostni premik od medponskopriponskih k medponskim zloženkam in ali zato že lahko govorimo o novih sistemsko-strukturnih težnjah v sodobnem slovenskem jeziku.
Ključne besede: besedotvorje, besedotvorne vrste, terminologija, strokovno besedje, zoologija, zoološko izrazje
Objavljeno v DKUM: 26.07.2024; Ogledov: 107; Prenosov: 5
URL Povezava na celotno besedilo

10.
O nekaterih značilnostih feminativov v Pleteršnikovem slovarju
Irena Stramljič Breznik, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Pleteršnik kot slovaropisec si je prizadeval, da bi v slovarju zajel čim bolj popoln besedni zaklad slovenskega jezika z nabranim gradivom iz knjig od najstarejšega do najnovejšega časa in tudi iz vseh narečij. Upošteval je namreč načelo, da se v slovar sprejme, kar se v literaturi nahaja in kar narod govori. Kot samostojne iztoč‑ nice so bili dosledno vključeni tudi feminativi, čeprav je takratna družba ženskam v javnem življenju odmerjala obrobno vlogo. S tem je ohranil dragocene podatke o takratnih možnostih jezikovne izbire, ki so se kazale v obrazilni in podstavni variantnosti feminativov
Ključne besede: slovenščina, dialektologija, Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar, besedotvorje, feminativi
Objavljeno v DKUM: 26.07.2024; Ogledov: 99; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (861,46 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici