| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 89
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
PRODUKCIJA DOKUMENTARNEGA FILMA
Katja Remic, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje produkcijo dokumentarnega filma od iskanja ideje do distribucije v kinodvoranah ali na televizijskih ekranih. Bralca vodi skozi postopke produkcije petdesetminutnega dokumentarno igranega filma V iskanju črnega zlata, v katerem je predstavljeno delo rudarjev nekoč in danes. Z diplomskim delom želimo ugotoviti, kateri postopki produkcije filma so najtežji in kakšne napake se lahko pojavijo ter kako jih odpravimo. Primerjava slovenskih dokumentarnih filmov s tujimi omogoča iskanje razlogov za zapostavljenost tovrstnih filmov v Sloveniji. Opredelitev razlogov vodi do cilja diplomskega dela, to je ugotoviti, kakšne so rešitve za izboljšanje položaja slovenskih producentov dokumentarnih filmov ter vnovičnega razmaha slovenske produkcije dokumentarnih filmov.
Ključne besede: dokumentarni film, predprodukcija, produkcija, postprodukcija, distribucija
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 8203; Prenosov: 400
.pdf Celotno besedilo (2,88 MB)

4.
5.
UPORABA MIKROSKOPA PRI PREDMETIH SPOZNAVANJE OKOLJA TER NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA
Adrijana Kotnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je ugotoviti, kakšen je odnos učiteljev in učencev do mikroskopiranja. V nalogi smo raziskali in opisali možnosti in načine uporabe mikroskopa. Raziskali smo aktivnosti učencev pri mikroskopiranju in njihove želje po uporabi mikroskopa pri pouku. V empiričnem delu je raziskan tudi odnos učiteljev tretjih in petih razredov nekaterih osnovnih šol mariborske in celjske regije, do mikroskopiranja. Raziskali smo poznavanje mikroskopa ter mnenje in željo po uporabi le tega s strani učencev. Prav tako smo se pozanimali, kolikšen odstotek učencev ima mikroskop doma. Ti podatki so nas zanimali predvsem glede na spol in glede na razred učencev. Ker je mikroskop neposredno omenjen v učnem načrtu za tretji in peti razred, je raziskava potekala v tretjih in petih razredih. Raziskali smo tudi poznavanje mikroskopa s strani učiteljev. Zanimala nas je pogostost uporabe le tega, morebitni razlogi za neuporabo oziroma redkejšo uporabo, ter način uporabe mikroskopa in obdelave informacij ob videnih preparatih. Uporabljeni so bili anketni vprašalniki za 181 učencev in 62 učiteljev. Podatki teh anketnih vprašalnikov so bili analizirani glede na spol in razred učencev ter glede na delovno dobo in izobrazbo učiteljev ter razred, ki ga poučujejo. Ugotovljeno je bilo, da učitelji pri pouku spoznavanja okolja oziroma naravoslovja in tehnike, zelo redko uporabljajo mikroskop in da je učencem zelo všeč uporaba mikroskopa. Učitelji so tudi povedali, da bi bilo lažje, če bi učni načrt pod dejavnostmi pogosteje vključeval mikroskop, ter da bi bilo tudi veliko enostavneje, če bi si učitelji imeli mikroskop kje izposoditi.
Ključne besede: mikroskop, mikroskopiranje, spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika, učni načrt, osnovna šola
Objavljeno: 07.07.2009; Ogledov: 3849; Prenosov: 372
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

6.
VARNO RAZISKOVANJE PRI POUKU V PRVEM IN DRUGEM TRILETJU KOROŠKIH OSNOVNIH ŠOL
Nina Rožej, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava varnostni vidik dela tekom učnega procesa na razredi stopnji pri naravoslovnih predmetih. V uvodnem delu so najprej predstavljene potencialne nevarnosti, na katere naj bi bil pripravljen učitelj, v nadaljevanju pa je raziskano, kolikšno pozornost namenjajo učitelji razrednega pouka sami varnosti pred in med samim učnim procesom, koliko so na nevarnosti, ki se lahko zgodijo, pripravljeni, ter v kolikšni meri predvidevajo (potencialne) nevarnosti, ki bi se med delom lahko zgodile. V empiričnem delu smo s pomočjo kavzalno-neeksperimentalne metode raziskali, kateri viri in v kolikšni meri vplivajo na samo znanje učiteljev glede varnosti v razredu in na terenu; kako učitelji ocenjujejo svoje znanje glede varnosti v razredu in na terenu ter v kolikšni meri se učitelji zavedajo (ne)varnosti oziroma so na le-to pripravljeni. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo za to diplomsko delo pripravljenega vprašalnika. Anketni vprašalnik sta rešila 102 učitelja koroških osnovnih šol, ki poučujejo na razredni stopnji. Podatki teh anketnih vprašalnikov so bili analizirani glede na vrsto izobrazbe, trajanje pedagoške prakse, glede na razred poučevanja ter vrsto šole. Spremenljivka za spol ni bila vključena zaradi premajhnega števila učiteljev moškega spola. Ugotovljeno je bilo, da so učitelji pri oceni svojega znanja o varnosti v razredu in na terenu zelo samozavestni; pozorni so na samo varnost tekom učnega procesa, vendar ne v tolikšni meri, kot to stanje izražajo njihove ocene znanja glede varnosti. Njihovo znanje o varnosti velikokrat temelji na osnovi neformalnih virov.
Ključne besede: Varnost v razredu, varnost na terenu, prvo triletje, drugo triletje, kombiniran pouk, izkustveno učenje.
Objavljeno: 08.10.2009; Ogledov: 2701; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

7.
Vpliv izbire in sestave gojišča na kalitev spor in zgodnji razvoj gametofitov praproti Platycerium bifurcatum (Cav.) C. Chr. in vitro
Anita Paj, 2010, diplomsko delo

Opis: Raziskali smo vpliv sterilizacije, mineralne sestave in strjevalca gojišča na kalitev spor in zgodnji razvoj gametofitov praproti Platycerium bifurcatum. Preučili smo, kako na kalitev spor praproti P. bifurcatum vplivajo razlike v mineralni sestavi Knopovega, dveh različkov Knudsonovega, Moorovega, polovičnega Murashige — Skoogovega in Thompsonovega gojišča, ki jih raziskovalci uporabljajo za kalitev spor drugih vrst praproti, ter jih primerjali s kalitvijo spor na Knopovem in Murashige — Skoogovem gojišču, ki sta najpogosteje omenjeni gojišči za kalitev spor P. bifurcatum. Način sterilizacije spor vpliva na kalitev spor. Spore so kalile na vseh uporabljenih gojiščih. Kaljivost spor je bila podobna na vseh gojiščih različne mineralne sestave, ne glede na prisotnost strjevalca gojišča. Mineralna sestava gojišča in prisotnost strjevalca gojišča vplivata na velikost celic in dolžino rizoidov v zgodnjem razvoju gametofita. Na gojiščih z dodanim strjevalcem gojišča se je razvilo manjše število daljših rizoidov in večje število manjših celic. V tekočih gojiščih se je razvilo večje število krajših rizoidov in manjše število večjih celic.
Ključne besede: Platycerium bifurcatum, spore, gametofit, rizoid, trdo in tekoče gojišče, kalitev
Objavljeno: 11.02.2010; Ogledov: 2573; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (3,01 MB)

8.
EKSKURZIJA V STRAŽUNSKI GOZD
Urška Fijačko, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena ekskurzija v Stražunski gozd. Vsebine na to temo se pojavljajo v učnem načrtu prvega triletja pri predmetu spoznavanje okolja. Namen diplomskega dela je bil pripraviti gradivo za vzgojno-izobraževalni proces pri predmetu spoznavanje okolja v 3. razredu osnovne šole. Gradivo bo omogočilo učiteljem Osnovne šole borcev za severno mejo boljše vključevanje bližnjega Stražunskega gozda v pedagoški proces. Diplomska naloga je razdeljena na teoretični in praktični del. V teoretičnem delu diplomske naloge je bila uporabljena deskriptivno raziskovalno metoda, za pripravo učnih listov in za načrtovanje ekskurzije je avtorica uporabila metodo analize in sinteze, v drugem delu je ugotovitve tudi praktično izvedla v obliki ekskurzije v Stražunski gozd.
Ključne besede: Stražunski gozd, ekskurzija, metode in oblike dela, 3. razred
Objavljeno: 31.05.2010; Ogledov: 3446; Prenosov: 254
.pdf Celotno besedilo (16,85 MB)

9.
ZDRAV NAČIN ŽIVLJENJA IN VODA
Suzana Mlakar, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Zdrav način življenja in voda proučujemo pomen zdravega načina življenja in pomembnost pitja vode med osnovnošolci in njihovimi starši. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo podrobneje predstavili življenjski slog ljudi, prehrano ter vodo kot najpomembnejšo naravno dobrino za življenje. V empiričnem delu je predstavljena analiza raziskave med učenci osnovne šole v okolici Maribora in njihovimi starši, kjer smo preverjali odnos do zdravega načina življenja, vode in drugih pijač, izbor pijač ob različnih priložnostih ter znanje o zdravem načinu življenja, vodi in drugih pijačah. Anketirani učenci in njihovi starši so dobro osveščeni o zdravem načinu življenja, pitju vode in drugih zdravih pijač ter dajejo vodi kot najpomembnejši vrednoti za zdravje zelo velik in poglavitni pomen. Ugotovljene so bile statistično značilne razlike med učenci in njihovimi starši glede na spol. Statistično značilne razlike so opazne pri vprašanjih, ki se nanašajo na prinašanje pijače anketiranih učencev v šolo, pri mnenju o zdravih in škodljivih pijačah anketiranih učencev, pri izbiri pijač v šoli v času malice in doma pri kosilu ali po njem anketiranih učencev in pri osveščenosti glede izbire zdravih pijač anketiranih staršev.
Ključne besede: zdravo življenje, prehrana, voda, pomen pitja vode, zdrave pijače, osnovna šola, učenci, starši
Objavljeno: 02.07.2010; Ogledov: 4295; Prenosov: 551
.pdf Celotno besedilo (4,21 MB)

10.
Vpliv jasmonske kisline, ranitve in organsko revnega gojišča na regeneracijo listov praproti Platycerium bifurcatum (Cav.) C. Chr. v tkivni kulturi
Ksenija Antolin, 2011, diplomsko delo

Opis: Raziskali smo vpliv jasmonske kisline (JA) in ranitve ter sočasni učinek obeh dejavnikov na regeneracijo listov praproti Platycerium bifurcatum v tkivni kulturi. V MS gojišče z 0,01% saharoze ter z 0, 0.1, 1, 10 in 100 µM JA smo polagali neranjene ločene liste ter ločene liste, ki smo jih različno močno ranili. Po 50 dneh kulture smo na listih spremljali razvoj novih struktur: brstov, rizoidov, apospornih gametofitov in intermediatov. Ugotovili smo, da nižje koncentracije JA pospešujejo razvoj brstov, rizoidov ter intermediatov, medtem ko višje koncentracije vzpodbudijo razvoj apospornih gametofitov. Na listih z ranjeno zgornjo povrhnjico se je razvilo največje število sporofitskih struktur (brstov in rizoidov) ter intermediatov, medtem ko je bil razvoj apospornih gametofitov najbolj pospešen na nasekljanih listih. Regeneracija listne kulture pod vplivom različnih koncentracij eksogeno dodane JA je bila podobna regeneraciji, sproženi kot odziv na različne stopnje ranitve.
Ključne besede: Platycerium bifurcatum, jasmonska kislina, ranitev, brsti, rizoidi, aposporni gametofiti, intermediati
Objavljeno: 22.06.2011; Ogledov: 2264; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici