| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj in validacija GC-FID/MS analiznega postopka za določitev maščobnih kislin v žiru in polhovi masti
Jan Štos, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil poenostaviti farmakopejski analizni postopek za določanje srednjeverižnih trigliceridov, ki se uporablja v farmacevtski industriji. Farmakopejski postopek je izredno zapleten, zamuden in zahteva veliko laboratorijskega inventarja, ki ga pogosteje najdemo v laboratoriju za organsko sintezo kot pa v klasičnem analitskem laboratoriju. Z magistrsko nalogo smo izvedli razvoj in validacijo poenostavljenega in za izvajalca prijaznejšega analiznega postopka za določitev maščobnih kislin v vzorcih žira in polhove masti z izvedbo estrifikacije. Izvedli smo tudi primerjavo analiznih postopkov in s tem zagotovili enakovrednost optimiranega analiznega postopka z obstoječimi farmakopejskimi. V literaturi smo zasledili, da hranjenje domačih prašičev z žirom povzroča znižanje tališča svinjske masti, hkrati je splošno znano, da je polhova mast, z izjemo ostalih sesalcev, tekoča, zato smo predvidevali, da je vzrok za posebne fizikalne lastnosti polhove masti žir, ki predstavlja pretežno hrano polhov. Analizirali smo dva vzorca, in sicer polhovo mast in žirovo olje, saj nas je zanimala povezava glede na sestavo maščobnih kislin med njima. V primeru dovolj velikega ujemanja sestave polhove masti in maščob pridobljenih iz žira, bi uspeli dokazati, da je vzrok za posebne lastnosti polhove masti hranjenje z žirom. Prvo analizo smo izvedli na plinskem kromatografu z masnim detektorjem z uporabo analiznega postopka evropske farmakopeje in tako določili vrste maščobnih kislin v polhovi masti in žirovem olju. Nato smo izvedli analizo z GC-FID po ameriški farmakopeji (USP29, <401> Fats and fixed oils) in po evropski farmakopeji (PhEur 9.0 Composition of fatty acids by GC). Sledila je še modifikacija in poenostavitev analiznega postopka ter validacija. Z modifikacijo in poenostavitvijo smo skrajšali pripravo standardov in vzorca, kjer smo postopek priprave vzorca bistveno poenostavili. Za pripravo standardov smo uporabili postopek iz evropske farmakopeje in hkrati spremenili kromatografske pogoje (temperaturni program in dodan gradienti program za pretok) z namenom izboljšati ločljivosti med kromatografskimi vrhovi ter skrajšati analizo. Pri validaciji optimiranega analiznega postopka smo izvedli stabilnost standardnih raztopin in vzorca, linearnost, natančnost sistema in metode, mejo zaznavnosti, mejo določljivosti in selektivnost. Ugotovili smo, da med maščobnokislinsko sestavo žirovega olja in polhovo mastjo obstaja zelo velika podobnost. S to ugotovitvijo lahko potrdimo, da je vzrok za posebne fizikalne lastnosti polhove masti žir, ki predstavlja osnovni vir maščob v polhovi masti.
Ključne besede: polhova mast, žirovo olje, validacija, plinska kromatografija
Objavljeno v DKUM: 04.03.2019; Ogledov: 1659; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (3,70 MB)

2.
VPLIV PROCESNIH PARAMETROV NA LASTNOSTI ALGINATNIH AEROGELOV
Jan Štos, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali vpliv procesnih parametrov na lastnosti alginatnih aerogelov. Aerogele smo pripravljali s pomočjo sol-gel postopka. Pri tem procesu lahko spreminjamo vrsto alginata, zamreževalca ter čas zamreževanja. Ti parametri nato vplivajo na specifično površino, velikost por in ostale lastnosti aerogelov. V našem primeru smo uporabili tri vrste alginata ter štiri vrste alkohola (metanol, etanol, propanol, n-butanol). Alginat smo gelirali 1h in 24 h da smo preverili vpliv časa geliranja na lastnosti aerogelov. Za našo raziskavo smo uporabili alginat, ki je naravni polisaharid in se nahaja v rjavih algah. Sol-gel proces je postopek pri katerem pripravimo raztopino polisaharida, ki ga zamrežimo, bodisi kemijsko ali fizikalno, ter tako dobimo mokri gel. V našem primeru je alginat geliral v prisotnosti alkohola. Dobljeni gel zato imenujemo alkogel. Alkohol iz alkogela odstranimo s superkritičnim sušenjem s CO2. Po sušenju smo aerogelu izmerili specifično površino, velikost por in toplotno prevodnost. S spreminjanjem procesnih parametrov so bile karakteristike aerogelov pričakovano drugačne. Geliranje v metanolu in etanolu je bilo uspešno, medtem ko v prisotnosti propanola in n-butanola stabilni gel ni nastal. Najboljše lastnosti aerogelov, vključno z najvišjo specifično površino smo dobili pri geliranju v metanolu z uporabo visoko viskoznega alginata.
Ključne besede: aerogel, alginat, alkohol, procesni parametri, superkritično sušenje
Objavljeno v DKUM: 29.10.2015; Ogledov: 3010; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici