| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
STVARNE SLUŽNOSTI
Jan Šömen, 2009, diplomsko delo

Opis: Služnost je pravica uporabljati tujo stvar ali izkoriščati pravico oziroma zahtevati od lastnika stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih imel pravico izvrševati na svoji stvari (služeča stvar). Stvarna služnost je pravica lastnika nepremičnine (gospodujoča stvar), izvrševati za njene potrebe določena dejanja na tuji nepremičnini (pozitivna služnost) ali zahtevati od lastnika služeče stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji nepremičnini (negativna služnost). Ker gre za stvarno pravico na tuji stvar, to nujno pomeni omejevanje lastninske pravice na služeči nepremičnini. Pomembno je pa izpostaviti, da njen namen in smisel nista v omejevanju lastninske pravice na služeči nepremičnini, temveč v koristi, ki omogoča lažje izvrševanje lastninske oblasti na gospodujoči nepremičnini (servitus fundo utilis esse debet). Stvarna služnost se lahko ustanovi bodisi s pravnim poslom, pogodbo, bodisi z zakonom ali pa na podlagi pravnmočne sodne ali dokončne upravne odločbe. Na smiselno enak način tudi prenehajo. Ker gre za stvarne pravice, ki imajo erga omnes učinek, se morajo vpisati v zemljiško knjigo, kot javno knjigo pravic in pravnih dejstev v zvezi z nepremičninami. V dvomu so služnosti trajne narave. Služnostno pravico je proti nedopustnim posegom vanjo, mogoče obvarovati bodisi z omejeno samopomočjo, s posestno tožbo, ki temelji na stanju zadnje mirne posesti ali pa s služnostno tožbo na temelju same pravice.
Ključne besede: služnost, stvarna služnost, osebna služnost, pozitivna služnost, negativna služnost, služnostna tožba, nepremičnine, zakon, pogodba, odločba, križanec
Objavljeno v DKUM: 21.05.2025; Ogledov: 3; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (445,37 KB)

2.
Pomen dobre vere pri protiknjižnem priposestvovanju v Sloveniji ob primerjavi z ureditvijo v Avstriji, Nemčiji in Švici
Jan Šömen, 2017, magistrsko delo

Opis: V stvarnem pravu, ki prvenstveno ureja razmerja med subjekti glede objektov, sem zasledil nedorečenost, ki jo želim raziskati podrobneje. Pridobitvi lastninske pravice na podlagi zakona, ki jo omogoča Stvarnopravni zakonik (SPZ) pravimo priposestvovanje. Za to, da na tak način nekdo pridobi lastninsko pravico, pa morajo biti izpolnjeni še nekateri nadaljnji pogoji, ki so potek priposestvovalne dobe, lastniška posest, ki jo sestavlja zavest priposestvovalca, da objekt poseduje kot lastnik ter dobra vera, ki pomeni da posestnik ne ve in ne more vedeti, da ni lastnik. Pri presoji ali je izpolnjen pogoj dobre vere za izvirni način pridobitve ene od naštetih pravic, se namreč pojavlja veliko različnih interpretacij tako s strani sodne prakse kot s strani pravne teorije. Sodna praksa se odloča za povsem drug pristop za presojo ali je pogoj dobre vere izpolnjen. Ne zahteva namreč, da je za pogoj dobre vere priposestvovalec tudi vpisan v zemljiško knjigo. Pravna teorija po drugi strani zastopa stališče, po katerem priposestvovalec ne more biti v dobri veri, če je iz javne zemljiške knjige razvidno, da ni vpisan kot lastnik. Ker mora poznati zakone na območju pravnega reda na katerem deluje mora tudi vedeti, da je pri pravnoposlovnih pridobitvah stvarnih pravic, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, konstitutivnega pomena za nastanek, prenos, obremenitev pravice ravno vpis v zemljiško knjigo. Ker mu to pravilo pa načelu ignorantia iuris nocet mora biti znano in ker je zemljiška knjiga javna knjiga, na vpogled vsakomur, se priposestvovalec mora zavedati da zaradi odsotnosti vpisa v zemljiško knjigo ne more biti lastnik. Zaradi tega tudi ne more biti dobroverni lastniški posestnik, iz česar izhaja tudi temeljna hipoteza moje naloge, ki jo bom skozi temeljito obravnavo bodisi potrdil ali zavrnil, obenem pa ponudil vpogled v rešitve teh vprašanj tudi v pravnih sistemih Nemčije, Avstrije in Švice.
Ključne besede: stvarno pravo, lastninska pravica, služnostna pravica, pravnoposlovni prenos, priposestvovanje, odločba državnega organa, zemljiška knjiga, konstutivnost vpisa, načelo publicitete, primerjalnopravna ureditev, ZvetL, Nemčija, Avstrija, Švica, dobra vera, posest, publiciteta.
Objavljeno v DKUM: 08.08.2017; Ogledov: 1812; Prenosov: 789
.pdf Celotno besedilo (653,24 KB)

3.
PRIMERJAVA LASTNOSTI ARMIRANE IN NE ARMIRANE VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE
Jure Šömen, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obsega primerjavo lastnosti armirane in nearmirane cestne konstrukcije po kriteriju Tehniènih specifikacij za javne ceste (TSC), po kriteriju porabe tamponskega materiala ter cen. Ugotovili smo, da pride armiranje voziščne konstrukcije z geotekstilijami do izraza pri slabše nosilnih tleh (nižjih vrednostih CBR-ov) in pri težkih prometnih obremenitvah. Zaradi vgradnje se zmanjšajo trajne deformacije ter se podaljša njena življenjska doba. Voziščna konstrukcija je dimenzionirana na podlagi osnovnih projektantskih zahtev (prometne obtežbe, kakovosti vgrajenih materialov, hidroloških in klimatskih pogojev). V prilogi so v tabelarični obliki prikazani rezultatu primerjave, ki prikazujejo, da se vgradnja geotekstilij, ker niso drage, izplača.
Ključne besede: prometna obremenitev, ozišène konstrukcije, geotekstilije
Objavljeno v DKUM: 18.07.2011; Ogledov: 2146; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (12,67 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici