1. Eksperimentalna analiza vezave pomožnih snovi na zdravilno učinkovino : diplomsko deloJan Čokolič, 2023, diplomsko delo Opis: Število bioloških zdravil na trgu hitro narašča, vendar so zaradi zahtevnih procesov izdelave, le-ta draga, zaradi strukturne zapletenosti in z njo povezanih nestabilnosti pa imajo omejen rok uporabe. Vsako biološko zdravilo tako poleg zdravilne učinkovine, proteina, vsebuje tudi različne pomožne snovi, male organske molekule, ki izboljšujejo njeno stabilnost in podaljšujejo rok uporabe. Pomožne snovi lahko aktivno učinkovino zaščitijo na več načinov, med drugim tudi tako da se nanjo direktno vežejo. Najbolj pogoste skupine pomožnih snovi, ki se uporabljajo v formulaciji biofarmacevtskih proteinov, so površinsko aktivne snovi, sladkorji in aminokisline. V diplomskem delu smo eksperimentalno preučili vezavo najbolj pogostih pomožnih snovi z modelnim biofarmacevtskim proteinom. Uporabili smo modelni protein BSA ter PS20, PS80, ArgHCl in saharozo, ki spadajo med pomožne snovi. Spremljali smo spreminjanje sekundarne strukture s CD spektrometrijo, določevali smo temperaturo razvijanja proteinskih vzorcev z metodo DSC, določevali smo temperaturo agregacije z metodo DLS ter stopnjo oligomerizacije proteinskih vzorcev z metodo SEC-HPLC. Ugotovili smo, da ima dodatek pomožnih snovi viden vpliv na stabilnost proteina v vzorcu. Z dodatkom pomožnih snovi se sekundarna struktura proteina začne spreminjat pri višji temperaturi, prav tako z dodatkom pomožnih snovi narastejo temperature razvijanja. Temperatura agregacije se prav tako zviša z dodatkom pomožnih snovi, delež monomerov v vzorcu pa se z dodatkom pomožnih snovi zmanjša, medtem ko se deleža dimerov in večjih agregatov povečata. Največje spremembe smo zasledili pri vzorcih, ki so poleg proteina BSA vsebovali saharozo, ArgHCl ter PS20 in PS80, katerih koncentracija je bila nad CMC.
Ključne besede: protein, pomožne snovi, sekundarna struktura, temperatura razvijanja, temperatura agregacije, oligomerizacija
Objavljeno v DKUM: 11.09.2023; Ogledov: 542; Prenosov: 78
 Celotno besedilo (3,01 MB) |
2. Pojavnost hipoglikemije pri sladkornih bolnikih tipa 2 zdravljenih z insulinom vodenih v diabetološki ambulantiMateja Herjavec, 2020, magistrsko delo Opis: Izhodišče in namen: Hipoglikemija je pogost, nepredvidljiv in potencialno nevaren stranski učinek zdravljenja z insulinom pri sladkorni bolezni in jo je mogoče preprečiti s spremembo življenjskega sloga. Namen raziskave je bil raziskati pojavnost hipoglikemije pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2, zdravljenih z insulinom in vzroke pojavnosti hipoglikemije.
Raziskovalna metodologija: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja, kot raziskovalni inštrument pa validiran anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 198 bolnikov. Rezultati so bili analizirani s statističnim programom IBM SPSS 20. Uporabljeni so bili t –test, ANOVA in Mann-Whitney test.
Rezultati: Hudo hipoglikemijo je v zadnjem letu imelo 12,1 %, v zadnjih treh letih 7,6 % in od začetka zdravljenja 10,1 % anketiranih. Zmerno hipoglikemijo je v zadnjem letu imelo 39,4 %, v zadnjih treh letih 28,8 % in od začetka zdravljenja 27,8 % anketiranih. 93,9 % anketirancev meni, da zna pravilno ukrepati ob simptomih hipoglikemije. Pri poznavanju simptomov hipoglikemije glede kraja bivališča ni zaznati statistično pomembnih razlik (Z = -1,101, p = 0,271), prav tako ni statistično pomembnih razlik med skupinami glede na status pri pojavnosti hipoglikemije.
Diskusija in zaključek: Raziskava poudarja vlogo zdravstvenih delavcev pri zagotavljanju kakovostne edukacije bolnikov. Poučiti jih je potrebno o ciljnih vrednostih, simptomih hipoglikemije, načinih preprečevanja in takojšnjih ukrepih ob pojavu hipoglikemije. Poleg tega je treba za vse bolnike s sladkorno boleznijo izvajati periodične izobraževalne programe, ki morajo vključevati tudi teme o hipoglikemiji.
Ključne besede: sladkorna bolezen tipa 2, simptomi, hipoglikemija, prepoznavanje hipoglikemije, medicinska sestra, edukacija.
Objavljeno v DKUM: 08.09.2020; Ogledov: 1180; Prenosov: 244
Celotno besedilo (1,50 MB) |
3. Redek vzrok Cushingovega sindromaEva Zemljič, Miro Čokolič, 2002, strokovni članek Opis: Cushingov sindrom je skupek kliničnih znakov in simptomov, ki so posledica povišanih količin glukokortikoidov v telesu. Delimo ga lahko v dve veliki skupini: prvo, kjer visoke vrednostikortikotropina vzpodbudijo skorjo nadledvične žleze k povečani tvorbi glukokortikoidov (od kortikotropina odvisni Cushingov sindrom), in drugo, kjer je Cushingov sindrom posledica povečanega izločanja glukokortikoidov iz bolezensko spremenjene nadledvične žleze (od kortikotropina neodvisni Cushingov sindrom). Redek vzrok Cushingovega sindroma je ektopični tumor, ki povečano izloča kortikotropin. V klinični sliki ektopičnega Cushingovega sindroma prevladuje povišan krvni tlak, edemi, hipokalijemija in intoleranca za glukozo. Najpogosteje je povezan z drobnoceličnim karcinomom pljuč, redkeje s karcinoidi, tumorji trebušne slinavke, tumorji timusa ali medularnimi karcinomi ščitnice. Zdravljenje ektopičnega Cushingovega sindroma je, dokler ne odkrijemo vzroka, simptomatsko, ko je vzrok znan, pa vzorčno.
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1849; Prenosov: 53
 Povezava na celotno besedilo |
4. Zollinger-Ellisonov sindrom: prikaz primeraMitja Krajnc, Miro Čokolič, 2006, strokovni članek Opis: Izhodišča. Zollinger-Ellisonov sindrom je izjemno redka bolezen, ki je posledica čezmernega in avtonomnega izločanja gastrina iz gastrinomskih celic. Za bolezen je značilna huda in na zdravljenje odporna oblika ulkusne bolezni prebavil, ki lahko ogroža življenje bolnika. Tumor je v večini primerov maligen. Prikazan je primer 44-letnega bolnika s to boleznijo. Zaključki. Predstavljamo načela sodobne obravnave bolnika s sumom na Zollinger-Ellisonov sindrom: klinično sliko, laboratorijsko diagnostiko in preiskave za zamejitev tumorja ter osnove zdravljenja. Tumor je bil pri našem bolniku patohistološko opredeljen kot karcinoid z manjšim deležem gastrinomskih celic.
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 2953; Prenosov: 73
Povezava na celotno besedilo |
5. PSIHOLOŠKA PARADIGMA UVAJANJA INZULINSKE TERAPIJEMario Gorenjak, 2015, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Pacienti s sladkorno boleznijo, ki potrebujejo inzulinsko zdravljenje doživljajo strah in negotovost, zaradi negativnih vidikov inzulinske terapije kot so: hipoglikemija, strah pred iglami, bolečina ob zbadanju z iglo in dvomi glede doziranja ter časa aplikacije inzulina. V kombinaciji z možnostjo pojava akutnih in kroničnih zapletov, ti dejavniki predstavljajo psihosocialno breme za diabetike. Namen diplomskega dela je bil izpostaviti psihosocialni vidik uvajanja inzulinske terapije, ugotoviti s kakšnimi težavami se srečajo diabetiki, ko jim je prvič predpisana inzulinska terapija in predstaviti vlogo medicinske sestre v procesu uvajanja inzulinske terapije.
Metodologija raziskovanja: Metodo deskripcije z analizo domače in tuje literature smo uporabili za teoretični opis sladkorne bolezni, inzulinske terapije in smernic za uvajanje inzulinske terapije z upoštevanjem psihosocialnega vidika. Za empirični del diplomskega dela smo uporabili kvantitativno raziskovanje z metodo anketiranja. Ugotavljali smo, s kakšnimi psihosocialnimi težavami, strahovi in dilemami se soočajo pacienti, ko jim prvič uvedemo inzulin. V čakalnici diabetološke ambulante UKC Maribor smo anketirali 50 pacientov, ki si aplicirajo inzulin.
Rezultati: Ugotovili smo, da je bilo 60 % anketiranih ob uvedbi inzulinske terapije splošno prestrašenih in zaskrbljenih, 66 % jih je uvedbo inzulina videlo kot poslabšanje bolezni, 60 % jih je bilo strah hipoglikemije, 100 % jih je ob uvedbi inzulina dobilo dovolj informacij s strani zdravstvenega tima in 58 % anketiranih si najraje aplicira inzulin v prostoru, ki omogoča zasebnost. 96 % anketiranih se zaradi potrebe po inzulinu ne počuti diskriminirano.
Sklep: Sladkorna bolezen in inzulinska terapija zahtevata velike spremembe v življenjskem slogu diabetika. Diabetiki si želijo, da bi bilo več pozornosti pri obravnavi namenjeni psihološki podpori. Medicinska sestra pri obravnavi pacienta s sladkorno boleznijo deluje kot vzgojiteljica in pacientov zagovornik, ter upošteva psihosocialno breme sladkorne bolezni in negativne vidike inzulinske terapije. V obravnavi spoštuje pacientovo zasebnost, pravico do samoodločanja in pravico do izbire lastnega življenjskega sloga.
Ključne besede: sladkorna bolezen, inzulin, pacienti, psihosocialni vidik
Objavljeno v DKUM: 24.09.2015; Ogledov: 1914; Prenosov: 245
Celotno besedilo (1,84 MB) |
6. Kakovost življenja bolnika z bolečo diabetično nevropatijoIrena Mir, 2014, diplomsko delo/naloga Opis: Teoretično izhodišče: Diabetično nevropatijo spremljajo številni neprijetni simptomi, med katerimi je tudi bolečina. Boleča diabetična nevropatija pomembno vpliva na povečano zbolevnost, oviranost oziroma zmanjšano sodelovanje in kakovost življenja bolnikov s sladkorno boleznijo ter povečano umrljivost. Namen diplomskega dela je predstaviti nevropatsko bolečino pri ljudeh s sladkorno boleznijo ter z raziskavo ugotoviti, kako nevropatska bolečina vpliva na kakovost življenja. Metodologija raziskovanja: Teoretična izhodišča smo pridobili z analizo domače in tuje literature. Teoretični del smo podprli še z empiričnim delom. Za izdelavo empiričnega dela diplomskega dela smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja z anketnim vprašalnikom, ki je vseboval 20 vprašanj polodprtega in zaprtega tipa.
Pridobljene podatke smo analizirali, statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel ter rezultate ponazorili v obliki grafov. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da ima boleča diabetična nevropatija vpliv na življenje pri anketirancih. Bolečina predvsem zelo vpliva na spanje in razpoloženje, nekoliko pa vpliva tudi na družabnost, gibljivost in vsakodnevno dejavnost. Ugotovili smo, da je 53 % anketiranih dovolj informiranih o svoji bolezni, največ anketiranih pa je bolečino ocenilo s 6 po vizualni analogni skali. Sklep: Vsak posameznik doživlja bolečino na svoj način in se na svoj način nanjo tudi odziva. Bolečina ima velik vpliv na kakovost življenja, še posebej takrat, kadar je bolečina kronična in močna. Za učinkovito obravnavo in zdravljenje nevropatske bolečine je izrednega pomena sodelovanje med bolnikom, svojci in celotnim zdravstvenim timom. Namen lajšanja bolečine je izboljšanje kakovosti življenja. To lahko dosežemo tako, da poskrbimo za dobro ali boljše bolnikovo počutje in njegovo čim bolj neovirano izvajanje življenjskih dejavnosti.
Ključne besede: kakovost življenja, nevropatska bolečina, bolnik, medicinska sestra, sladkorna bolezen.
Objavljeno v DKUM: 27.10.2014; Ogledov: 1922; Prenosov: 264
Celotno besedilo (996,13 KB) |
7. OBRAVNAVA PACIENTKE Z NOSEČNOSTNO SLADKORNO BOLEZNIJO IN VLOGA MEDICINSKE SESTREJure Pavič, 2014, diplomsko delo Opis: Nosečnostna sladkorna bolezen predstavlja pomemben zdravstveni problem. Je dejavnik tveganja za nastanek zapletov v nosečnosti. Če se bolezen pravočasno ne odkrije, so lahko posledice nezdravljenja usodne za razvijajoči se plod. Glavni cilj pri zdravljenju nosečnostne sladkorne bolezni je obdržati vrednosti krvnega sladkorja v mejah normalnih vrednosti. Pacientke z nosečnostno sladkorno boleznijo imajo enake možnosti, da imajo zdravega otroka, če je sladkorna bolezen v nosečnosti ustrezno zdravljena, kot tiste nosečnice brez sladkorne bolezni.
Ključne besede: nosečnostna sladkorna bolezen, gestacijski diabetes, sladkorna dieta, telesna aktivnost, medicinska sestra.
Objavljeno v DKUM: 22.08.2014; Ogledov: 2457; Prenosov: 408
Celotno besedilo (1,04 MB) |
8. KAKOVOST ŽIVLJENJA IN SPOSOBNOST SPREJEMANJA SLADKORNE BOLEZNI V STAROSTIPatricija Mlakar, 2014, diplomsko delo Opis: Sladkorna bolezen tipa 2 je ena izmed najbolj razširjenih kroničnih bolezni, ki se je ne da ozdraviti in pacienta spremlja do konca življenja. Pogosto prizadene starejše ljudi.
V teoretičnem delu smo predstavili sladkorno bolezen, njene simptome ter zaplete in metode zdravljenja. S pravočasnim odkritjem simptomov, ozaveščanjem in sodelovanjem med pacientom in zdravnikom pomembno vpliva na upočasnitev napredovanja sladkorne bolezni in na preprečevanje zapletov, pacientu pa omogoča kakovostno življenje.
V empiričnem delu sta predstavljena starostnika, moški in ženska, oba s sladkorno boleznijo tipa 2, ter težave in ovire, s katerimi se pacienta vsakodnevno spopadata.
Predstavili smo dve študiji primera s pomočjo vodenega razgovora. Namen empiričnega dela je bil prikazati morebitne razlike med spoloma glede sprejemanja sladkorne bolezni, prilagoditve nanjo in sposobnost njenega obvladovanja ter vpliv na kakovost njunega življenja v domačem okolju. V študiji primera ugotavljamo, da sprejemanje sladkorne bolezni vzbuja pri obeh pacientih strah zaradi občutka, da se bolezni ne da pozdraviti, hkrati sta obremenjena z rednim spremljanjem bolezni in omejitvami v vsakdanjem življenju. Sladkorna bolezen tipa 2 ima lahko negativni vpliv na kakovost življenja starostnikov ne glede na spol, ko pride do kroničnih zapletov. Povišan krvni sladkor lahko sčasoma vodi v okvare žilnega sistema, okvare na očeh, ledvicah in živčevju, okvare večjih žil. Napredovanje ali slabo vodenje bolezni povzroči tudi okvare na žilju nog, kar lahko pripelje do diabetične gangrene in s tem možne amputacije. Ko pacienti zaradi poslabšanja bolezni več ne obvladujejo v celoti, jih ta psihično, fizično in socialno obremenjuje, vse to pa posledično postopno negativno vpliva na kakovost življenja.
Ključne besede: sladkorna bolezen, kakovost življenja, vzdrževanje bolezni, starostniki
Objavljeno v DKUM: 13.06.2014; Ogledov: 2031; Prenosov: 329
Celotno besedilo (668,10 KB) |
9. OZAVEŠČENOST PACIENTOV O OSTEOPOROZIUrška Kreitner, 2011, diplomsko delo Opis: Osteoporozo uvrščamo med sodobne bolezni, ki tako v svetu kot pri nas zaradi velike razsežnosti ne predstavlja samo ekonomskega, ampak tudi zdravstveni problem. Bolezen najbolj ogroža starostnike in ženske po menopavzi. Bolezen odkrijemo ponavadi šele takrat, ko se pojavijo komplikacije - zlomi. Najpogostejši zlomi so zlomi vretenc, najnevarnejši pa je zlom kolka. Najpomembnejša preiskava za odkrivanje osteoporoze je merjenje mineralne kostne gostote z metodo dvoenergijske rentgenske absorpciometrije. V diplomskem delu smo želeli predstaviti osteoporozo kot bolezen in pomen zdravstveno vzgojnega dela. Medicinska sestra ima pri tem pomembno vlogo, saj deluje kot zdravstvena vzgojiteljica in izvajalka zdravstvene nege na primarni, sekundarni in terciarni ravni. Z diplomskim delom smo predvsem želeli izvedeti ali so pacienti dovolj ozaveščeni o osteoporozi, o njenih dejavnikih tveganja in načinom preprečevanja osteoporoze. Zanimalo nas je, kateri je glavni vir ozaveščanja ljudi o osteoporozi. V ta namen smo s pomočjo anketnih vprašalnikov izvedli raziskavo. Prostovoljno je sodelovalo 50 naključno izbranih pacientov iz ambulante za meritev mineralne kostne gostote in diabetološke ambulante Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Pri tem smo uporabili deskriptivno metodo dela. Primerjali smo znanje anketiranih med obema ambulantama. Izvedeli smo, da imajo pacienti iz ambulante za meritev mineralne kostne gostote nekoliko več znanja, kot pacienti iz diabetološke ambulante, vendar razlika ni bila velika. Skupno gledano njihovo znanje ni dovolj dobro in bi bilo potrebno izboljšati zdravstveno vzgojno delo, predvsem na primarni in sekundarni ravni. Z boljšim znanjem ljudi bi se zmanjšalo tvegaje za nastanek osteoporoze, prav tako bi se zmanjšala obolevnost pacientov. Osteoporozo je učinkoviteje preprečevati, kot pa zdraviti.
Ključne besede: medicinska sestra, osteoporoza, zdravstvena vzgoja, pacient, zlom kosti
Objavljeno v DKUM: 15.03.2011; Ogledov: 4010; Prenosov: 471
Celotno besedilo (694,23 KB) |
10. Kakovost življenja bolnika s sladkorno boleznijoSimona Oderlap, 2010, diplomsko delo Opis: Sladkorna bolezen je kronična bolezen, ki bolnika spremlja do konca življenja. Ne da se je ozdraviti, lahko jo samo omilimo in preprečimo nastanek kroničnih zapletov. Njeno zdravljenje je kompleksno in zahteva bolnikovo polno sodelovanje. Z zdravstveno vzgojo bolniku pomagamo in ga usposabljamo za samostojno vodenje svoje bolezni in čimboljšo kakovost življenja.
Diplomsko delo govori o kakovosti življenja bolnikov s sladkorno boleznijo. V teoretičnem delu smo na kratko povedali nekaj o sladkorni bolezni, opisali kakovost življenja, podrobno predstavili in opisali dejavnike, ki so povezani s kakovostjo življenja sladkornih bolnikov ter se osredotočili tudi na pomen bolnikovega sodelovanja v procesu zdravljenja. Drugi del diplomskega dela zajema raziskavo o kakovosti življenja bolnikov s sladkorno boleznijo, kjer smo zajeli 50 naključno izbranih bolnikov, ki se zdravijo v Dispanzerju za diabetike v Zdravstvenem domu Ravne na Koroškem. Ugotovili smo, da se je pri več kot polovici anketiranih kakovost življenja znižala. Spremembe so najbolj opazne na področju prehranjevanja, ker morajo bolniki spremeniti prehranjevalne navade, težave pa jim povzroča tudi skrb v zvezi z jemanje zdravil, vbrizgavanje insulina, pogosti obiski zdravnika, redno kontroliranje sladkorja v krvi ter kontrola telesne teže.
Ključne besede: sladkorna bolezen, kronična bolezen, kakovost življenja, dejavniki povezani s kakovostjo življenja sladkornih bolnikov, sodelovanje bolnika pri zdravljenju
Objavljeno v DKUM: 24.12.2010; Ogledov: 4250; Prenosov: 776
Celotno besedilo (587,61 KB) |
