Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Namen diplomskega dela je bil predstaviti in spremljati razvoj fine motorike otrok starih tri do šest let in preveriti, ali kinetični pesek vpliva na razvoj fine motorike. V teoretičnem delu je predstavljen gibalni razvoj otrok, pojasnjena groba in fina motorika ter uporaba kinetičnega peska v vrtcu. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati štirimesečne raziskave, v katero je bil vključen neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije 49 otrok starih od 38 do 70 mesecev, iz treh enot vrtca pri OŠ Videm. Uporabljena je bila kvantitativna tehnika zbiranja podatkov z merskim instrumentom treh nalog testa MOT 4-6 (točkovanje/tapkanje, ujem palice in zbiranje vžigalic) ter testom sestavljanja votlih kock. Za obdelavo podatkov so bili uporabljeni t-test za odvisne vzorce, t-test za neodvisne vzorce in Pearsonov koeficient korelacije. Na osnovi obdelanih podatkov je bilo ugotovljeno, da kinetični pesek pozitivno vpliva na razvoj fine motorike, saj so otroci eksperimentalne skupine na finalnem testiranju dosegli boljše rezultate kot otroci kontrolne skupine, razlika je statistično značilna (p < 0,05). Pri eksperimentalni skupini je med rezultati testov na inicialnem in na finalnem testiranju nastala visoka/močna pozitivna povezanost (r = 0,701), povezanost je statistično značilna (p < 0,001).
Ključne besede: predšolski otroci, gibalni razvoj, fina motorika, kinetični pesek, MOT 4-6.
Objavljeno v DKUM: 12.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 29
Celotno besedilo (2,09 MB)

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno obstoječe stanje intralogistike podjetja Marovt d. o. o., Stranice. Podjetje se srečuje z vsakoletno rastjo, zato je bilo prisiljeno povečati in razširiti svoje zmožnosti in kapacitete. Ob odprtju novega obrata v Slovenski Bistrici, je podjetje v letu 2019 zagnalo še dve novi kovaški liniji. Slednji sta bili razlog, da so se v kovačnici podjetja spremenile lokacije določenih strojev, saj le-ti potrebujeta relativno veliko prostora. S tem so se spremenile lokacije praznih zabojev ter polnih, zabojev s surovci za kovanje, odkovki in odpadni material. Obstoječe stanje intralogistike je opisano na začetku diplomskega dela, medtem ko so v nadaljevanju predstavljene rešitve za povečanje učinkovitosti intralogistike. V letošnjem letu je podjetje zgradilo prizidek, kateri je namenjen zgolj skladiščenju zabojev z različno vsebino. Kot rešitev predlagamo reorganizacijo intralogistike in označitev skladiščnih mest z barvnimi conami za lažjo in boljšo preglednost. Potrebno je označiti tudi ostala mesta za zaboje, kot so mesta na kovaških linijah, mesta za peskanje odkovkov, mesto za odpremo in sprejem od kooperanta. V bližnji prihodnosti planiramo uporabo informacijskega sistema, ki bo internim logistom omogočal lokacijsko shranjevanje vsakega zaboja posebej in informiranje o številu zabojev določenega materiala, ki je še na zalogi in kje se nahaja. Na ta način se bo povečala produktivnost intralogistike in posledično celotnega podjetja.
Ključne besede: intralogistika, transportni sistem, odkovki, kovačnica skladiščenje, logistična analiza
Objavljeno v DKUM: 04.12.2019; Ogledov: 1159; Prenosov: 90
Celotno besedilo (1,95 MB)

Opis: Če smo še pred nekaj leti govorili o svetovnem spletu kot o revoluciji, danes vemo, da to še nikakor ni vse. Priča smo novemu valu tehnološkega napredka, ki transformira naše okolje in vsakodnevne predmete v ekosistem informacij. Internet stvari je skupek tehnologij, ki povezujejo stvarnost z digitalnimi svetom preko senzorjev in značk, vgrajenih v naprave za vsakodnevno rabo. Čeprav si strokovnjaki o potencialni velikosti trga, ki ga ta fenomen odpira, niso povsem enotni, pa so vsi prepričani, da smo na pragu nove prelomnice, ki bo spremenila vse – nas same, naše vsakdanjike in bo zabrisala mejo med resničnostjo in domišljijo. Kljub globalni popularnosti tega trenda v Sloveniji termin internet stvari še vedno ni znan širši množici, prav tako pa primanjkuje tudi strokovne literature, zato v magistrski nalogi predstavljamo različne poglede, definicije ter tehnologijo, ki je potrebna za nemoteno delovanje interneta stvari. Kot ključno slabost izpostavljamo varnost, ki ima za posledico nezaupanje in počasnejše privajanje uporabnikov. Predstavljamo pravne okvire, ki urejajo področje interneta stvari na evropski ravni ter domače zakone, ki se posredno dotikajo področij, ki jih internet stvari zadeva. Podajamo primere uspešne vpeljave interneta stvari v družbene projekte na različnih področjih – od pametnih mest, porabe energije in prometa do gospodarstva. Internet stvari omogoča znatne stroškovne prihranke in avtomatizacijo procesov, kar vodi v večjo produktivnost in preusmeritev človeških resursov iz operativnih opravil v bolj kreativne. S prerazporeditvijo resursov spreminja poslovne procese ter ustvarja dodano vrednost tako za podjetja kot za končne uporabnike. Omogoča optimizacijo časa in oddaljen nadzor s spremljanjem v realnem času ter nam s pomočjo podatkov, ki jih zbirajo senzorji in značke, daje na voljo podatke za boljše odločanje. Preden pa bomo lahko v popolnosti želi koristi interneta stvari, moramo ljudje ta revolucionaren pojav sprejeti in se znebiti strahu pred njegovo uporabo. Brez tega namreč tovrstna naprava, v primerjavi s klasično, nepovezano, ne prinaša dodane vrednosti končnemu uporabniku. Zaradi preverjanja našega sklepanja o poznavanju pojma v slovenski družbi in karakteristike, ki pretehta, da se uporabniki raje odločijo za nakup (praviloma dražje) pametne naprave kot primerljive, nepovezane, smo izvedli spletno anketo, s katero smo preverili zastavljene hipoteze ter jih potrdili oziroma ovrgli. Ugotovili smo korelacijsko povezavo med poznavanjem tehnoloških trendov in zaupanjem v uporabo pametnih naprav, storitev ter produktov in hkrati potrdili, da smo Slovenci še precej slabo seznanjeni z t. i. internetom nove dobe. Ena od glavnih ovir je dvom o varnosti, ta pa izhaja iz slabe informiranosti bodisi o delovanju naprave, zbiranju podatkov ali celo o njenem obstoju. Dodana vrednost, ki jo internet stvari prinaša napravam za vsakodnevno rabo, je v tem, da postajajo bolj osebne, hitrejše in boljše ter da uporabniku omogočajo oddaljen dostop, kar se odraža v časovni optimizaciji in v našem primeru, kjer obravnavamo pameten elektronski monitor za dojenčke, tudi v pomirjenosti staršev. Čeprav je cena še vedno pomemben faktor, pa je potrebno v prvi vrsti informirati potencialne uporabnike in kupce kakšne možnosti obstajajo, kako delujejo in za hitrejšo adaptacijo vgraditi koncept varnosti že v sam razvoj produkta.
Ključne besede: internet stvari, M2M, senzorji, RFID, zasebnost podatkov, pametno okolje, pametne naprave, dodana vrednost
Objavljeno v DKUM: 15.06.2016; Ogledov: 2790; Prenosov: 488
Celotno besedilo (1,79 MB)

Opis: Evropska unija urejanje davkov prepušča državam članicam, skupna so le določena načela, po katerih se morajo države članice ravnati. Tako vlade držav članic nosijo odgovornost za raven neposrednega obdavčevanja. Davčni sistem ni zasnovan na vnaprej definiranih načelih in principih, temveč je odraz kompromisa različnih političnih sil, ki so podvržene zgodovinskemu razvoju in željam po uvajanju novih dajatev. Slovenija in Portugalska sta zaradi zahtev Evropske unije po harmonizaciji davčnih sistemov in teženj gospodarstva, davčno področje že večkrat reformirali. Kljub tem težnjam, pa se državi razlikujeta v enoti obdavčenja, davčnih stopnjah in dohodninskih razredih, olajšavah ter socialnih prispevkih. Z administrativnega vidika med njima ni bistvenih razlik. Slovenija in Portugalska imata sklenjen sporazum o preprečevanju dvojnega obdavčenja, kar omogoča pravičnejšo obdavčitev nerezidentov. Bistvene ugotovitve so, da lahko Portugalci uveljavljajo dodatne olajšave, ki jih ZDoh-2 ne pozna ali pa so po IRS njihovi zneski višji kot za slovenske državljane po ZDoh-2. Enota obdavčenja v Sloveniji je posameznik, na Portugalskem pa družina, kar zagotavlja večje prihranke, predvsem pri zakoncih, katerih dohodki se močno razlikujejo. Socialni prispevki v Sloveniji znašajo skupno 38,2%, na Portugalskem pa 34,75%, pri čemer so prispevki delojemalcev na Portugalskem samo 11%, v Sloveniji pa 22,1 %. Manjši socialni prispevki, višje davčne olajšave ter večje število dohodninskih razredov vodijo do manjših zneskov za plačilo dohodnine in večje plače za izplačilo. Predlagamo, da se v Sloveniji stopnja prispevkov zniža in da se uvede zgornja meja zneska za plačilo. Prav tako je potrebno urediti dohodninske razrede in prehode med njimi.
Ključne besede: davčni sistem, dohodnina, rezident/nerezident, dohodki iz zaposlitve, enota obdavčenja, davčna stopnja, akontacija dohodnine, socialni prispevki
Objavljeno v DKUM: 01.12.2011; Ogledov: 2663; Prenosov: 179  (1 glas)
Celotno besedilo (986,98 KB)