Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Namen magistrskega dela je bil raziskati termične vzorce Trnovskega gozda s posebnim poudarkom na mrazišču Smrekova draga. Mrazišča predstavljajo lokalni klimatski pojav, katerega določa temperaturni obrat. Gre za reliefno depresijo manjših razsežnosti s posebnimi tlemi v katerih se akumulira hladen zrak, kar se pa manifestira tudi na vegetaciji. Pogoje za nastanek mrazišč primarno določa sevalna bilanca, oziroma energijska bilanca Zemlje. Zmožnost radiacijskega ohlajanja oblikuje nizke temperature pri tleh. Takšne razmere so pogojene z letnim časom, nadmorsko višino, tlemi, zaprtostjo reliefa in prevetrenostjo območja. Rezultati temeljijo na terenskem zbiranju podatkov čez vse štiri letne čase v letu 2022/2023. Nekateri podatki so bili zbrani na terenu z brezpilotnim letalnikom, nekaj podatkov pa smo analizirali s pomočjo satelitskih podob Landsat. Ugotavljamo, da so pogoji za nastanek temperaturnega obrata in s tem mrazišča na območju Smrekove drage najbolj ugodni v zimskih in jesenskih mesecih. Takšne ocene smo lahko podali, tako po analizi letnega merjenja temperatur zraka, kakor tudi s strani termičnih satelitskih podob. Tako potrjujemo, da je uporaba Landsat podob, primerna metoda za odkrivanje in spremljanje jezer hladnega zraka in tal, ni pa primeren pristop za natančnejši uvid v termično polje tovrstnih globeli. Na podlagi podatkov merilnih postaj opažamo pozitivno korelacijo med nižanjem temperatur v Smrekovi dragi in vegetacijskim pasom lišajev, ruševja in mahov na dnu. S tem potrjujemo dejstvo, da so najnižje temperature mrazišč na dnu depresije, obenem pa ima na oblikovanje takšnih pogojev vpliv tudi relativna vlaga. Za boljšo analizo temperaturnih vzorcev mrazišč, predlagamo uporabo brezpilotnih letalnikov opremljenih z termično kamero. Na podlagi le te je v mrazišču bilo identificiranih nekaj skalnatih vrzelih, ki omogočajo dotok hladnega zraka iz podzemlja. S analizo temperature tal potrjujemo tudi tezo, da so poleti reliefne kraške depresije lahko tudi toplejše od okolice, čeprav se na mikro-nivoju temperature zraka lahko spustijo do 0 °C.
Ključne besede: temperaturni obrat, mrazišča, daljinsko zaznavanje temperatur tal
Objavljeno v DKUM: 15.04.2024; Ogledov: 238; Prenosov: 22
Celotno besedilo (5,19 MB)