1. |
2. |
3. |
4. |
5. Zavarovanje in odvzem premoženja nezakonitega izvoraJanja Špitalar, Jakob Demšar, 2012, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: kazensko pravo, kazensko procesno pravo, protipravna premoženjska korist, dokazno breme, obrnjeno dokazno breme, odvzem premoženjske koristi, gospodarska kriminaliteta, organizirana kriminaliteta
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1802; Prenosov: 344
 Povezava na celotno besedilo |
6. Izogibanje plačevanja davkov s selitvijo kapitala v davčne oaze : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloLuka Nemec, 2014, diplomsko delo Opis: Države za svoj obstoj in funkcioniranje potrebujejo javna sredstva, ki jih pridobivajo s pobiranjem davkov in drugih prispevkov. Ljudje so se z davki srečevali že pred mnogimi leti, vendar ne v takšni obliki, kot jo poznamo danes.
Z uvedbo in višanjem davkov se vse več fizičnih in pravnih oseb odloča, da svoj kapital preselijo v države z nižjimi davčnimi stopnjami. To jim omogočata predvsem povezanost med trgi ter globalizacija na informacijskem in telekomunikacijskem področju. Davčne oaze oziroma offshore centri, kot pravimo državam z nizko davčno stopnjo, imajo od tega veliko korist. Mnogo ljudi se odloča, da hranijo svoj denar ali pa ustanovijo podjetja v državah z nižjo davčno stopnjo. Poleg tega, da imajo davčne oaze nižje davčne stopnje, pa zagotavljajo tudi anonimnost, zato se v njih hrani tudi veliko nezakonito pridobljenega denarja. Če bi odpravili anonimnost in izboljšali medsebojno sodelovanje med organi nadzora v davčnih oazah in ostalih državah, bi bilo veliko manj nezakonito pridobljenega denarja. Davčne oaze prav zaradi nizkih davkov in anonimnosti predstavljajo škodljivo davčno konkurenco ostalim tradicionalnim državam. Čeprav delujejo zakonito, jih ljudje vse pogosteje izkoriščajo za pranje denarja in utajo davkov. Zaradi vse večjega stekanja denarja v davčne oaze so tradicionalne države ustanovile Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj, ki z različnimi ukrepi omejuje delovanje davčnih oaz in se tako poskuša boriti proti iztekanju denarja v njih.
V diplomski nalogi predstavimo kratko zgodovino davkov in njihovo delitev ter službo, ki izvaja nadzor nad davki v Republiki Sloveniji. V nadaljevanju opišemo lastnosti davčnih oaz ter navedemo prednosti in slabosti, ki jih davčne oaze prinašajo za tiste, ki svoj kapital hranijo v teh državah, in tudi držav samih. Posvetimo se tudi prednostim in slabostim offshore podjetij, ki nastajajo z namenom, da bi lastniki pridobili oziroma privarčevali čim več denarja Na koncu opišemo še, kako nekateri izkoriščajo davčne oaze za pranje denarja in utajo davkov.
Ključne besede: davki, davčne utaje, pranje denarja, davčne oaze, offshore centri, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 13.05.2014; Ogledov: 1815; Prenosov: 346
 Celotno besedilo (438,16 KB) |
7. Policijsko pridržanje pri preiskovanju gospodarske kriminalitete : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloŠtefani Pondelek, 2013, diplomsko delo Opis: Po samosvojitvi Slovenije in po spremenbi družbeno-ekonomskega sistema so se pojavile poleg klasičnih tudi gospodarska kazniva dejanja, ki so bila sprva neobičajna in nerazumljiva. Tako je država bila primorana ustanoviti nove organe, ki so se lahko borili proti tej sofisticirani kriminaliteti. Nova oblika kriminalitete je bila vzrok, da so propadala in še propadajo različne gospodarske dejavnosti.
V diplomski nalogi smo tako podrobneje predstavili pridržanje, ki je ena od hujši oblik odvzema svobode. Ta je pomembna, saj je s tem ukrepom organom pregona omogočeno bolj uspešno opravljanje svojega dela. Pri pridržanju je zelo pomemben čas pridržanja ter hitrost dela organov pregona, na podlagi katere lahko pride do kazenske ovadbe in na koncu posledično tudi do obtožbe.
Tako smo v diplomski nalogi v prvem delu predstavili odreditev pridržanja, priporne razloge, pravila policistov med pridržanjem, potrebne dokomentacije, pravice pridržane osebe, opis prostorov za pridržanje, prenehanje razlogov za pridržanje ter nadzor nad pridržanjem.
V drugem delu smo predstavili razlikovanje med klasično in gospodarsko kriminaliteto, dejanja, ki jih uvrščamo med gospodarsko kriminaliteto ter začetki borbe proti njej. Pregledali smo tudi povezanost in sodelovanje organov pregona ter njihove izbojšave.
V zadnjem delu si bomo ogledali še statistične podatke po katerih bomo razbrali trend pojemanja ali naraščanja, tako policijskega pridržanja, kot gospodarske kriminalitete ter škodo, ki jo država pri tem utrpi.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, preiskovanje, predkazenski postopek, policija, policijsko pridržanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 06.12.2013; Ogledov: 1640; Prenosov: 130
Celotno besedilo (709,78 KB) |
8. Kazenska in odškodninska odgovornost članov uprave, nadzornega sveta in upravnega odbora v delniški družbi : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija VarstvoslovjeBarbara Jazbec, 2013, diplomsko delo Opis: Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1, 2006) v 263. členu določa, da morajo člani organa vodenja ali nadzora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Žal temu ni vedno tako, kajti kljub številnim zakonskim omejitvam se še vedno najdejo posamezniki, ki na račun družbe in za svojo lastno korist na rob preživetja spravijo mnoga podjetja, kar pa v večini primerov ima za posledico njihov propad.
V prvem delu diplomske naloge smo skozi pregledano domačo strokovno literaturo na kratko predstavili glavne značilnosti delniške družbe, možnost izbire med dvema sistemoma upravljanja družbe (enotirnim in dvotirnim sistemom) ter povzeli glavne značilnosti organov delniške družbe. Enotirni sistem upravljanja delniških družb z upravnim odborom je relativno novejša določba, ki jo je ZGD-1 (2006) uvedel leta 2006 in s tem družbam omogočil možnost izbire njihovega upravljanja. Glede na to, da prevladujejo dvotirni sistemi z upravo in nadzornim svetom, smo se pri ponazoritvi praktičnih primerov predvsem kazenske odgovornosti osredotočili na nevestno ravnanje članov uprave oziroma predsednika uprave, kajti primera o odškodninski ali kazenski odgovornosti članov upravnega odbora v enotirnem sistemu upravljanja delniške družbe nismo zasledili.
Osrednja tema našega raziskovanja je temeljila na odškodninski in kazenski odgovornosti članov organov vodenja in nadzora v delniški družbi, saj je to v času gospodarske in finančne krize dokaj aktualna zadeva. Ugotovljeno je bilo, da je dokazovanje kazenske in odškodninske odgovornosti izredno zapleten in dolgotrajen proces, ki zahteva usklajeno delovanje organov odkrivanja, pregona in sojenja. Kljub dolgotrajnim sodnim postopkom zoper nedotakljive gospodarske mogotce, za katere smo bili prepričani, da verjetno ne bodo nikoli odgovarjali za svoja dejanja, da pravila in zakoni za njih ne veljajo, se je v letošnjem letu stanje na sodiščih počasi začelo obračati in premikati v pozitivno smer.
Ključne besede: gospodarske družbe, delniške družbe, nadzorni svet, uprava, upravni odbor, odškodninska odgovornost, kazenska odgovornost, gospodarska kriminaliteta, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.12.2013; Ogledov: 4620; Prenosov: 1121
Celotno besedilo (570,37 KB) |
9. Kriminalistično preiskovanje piramidnih sistemov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloUrška Vidmar, 2013, diplomsko delo Opis: »Oropaj enega, da izplačaš drugega« je misel, ki zelo nazorno in jedrnato sporoči bistvo piramidnih iger. Piramidne igre so torej dejavnost, pri kateri udeleženci vplačujejo denarne zneske z namenom, da dobijo vplačila povrnjena z velikimi obrestmi. Vlagateljem je na začetku, ob vstopu v piramidno igro, obljubljen zelo visok zaslužek brez velikega truda. Za izplačila morajo v sistem vedno znova vstopati novi vlagatelji, da se z njihovimi vložki povrnejo obresti starim članom piramidne igre. Vsak mora po vstopu v igro pripeljati še nekaj novih članov. Sistem pa se ne more širiti v neskončnost. Piramidna igra je obsojena na propad, saj se zalomi, ko zmanjka novih vlagateljev. V igro ni več priliva svežega denarja, s katerim bi odplačevali obresti vseh vlagateljev, in s tem se kroženje denarja zaključi. Več časa kot piramidna igra traja, večje je število oškodovancev, ki so sodelovali in na koncu ostali brez prihrankov, vloženega denarja in obresti, ki so jim bile obljubljene na začetku.
Začetnik piramidnih iger je italijanski poslovnež Charles Ponzi, po katerem se ta sistem tudi imenuje, in včasih namesto izraza piramidni sistem zasledimo tudi izraz Ponzijeve sheme. Poleg Ponzija je drugi najbolj znani goljuf, ki se je ukvarjal s piramidnimi sistemi, Bernard Madoff. Ta je eden redkih, ki je za svoj zločin tudi kazensko odgovarjal in zaradi goljufije pristal v zaporu.
Piramidne sheme so po slovenski zakonodaji nelegalne in so opredeljene kot kaznivo dejanje v kazenskem zakoniku. Obravnavamo jih kot kaznivo dejanje v 212. členu, organiziranje denarnih verig in nedovoljenih iger na srečo, lahko pa tudi po 221. členu goljufije ali po 228. členu poslovne goljufije.
Piramidne igre velikokrat povezujemo z mrežnim marketingom. Med njima je tanka meja, gre le za vprašanje namena. Če je cilj prodaja in oglaševanje izdelka, je to mrežni marketing in je stvar zakonita, če pa je namen le pobrati denar naivnih vlagateljev, gre za piramidno igro in posledično za kaznivo dejanje.
Piramidne igre so potekale tudi v Sloveniji. Najbolj odmevne so bile Catch the Cash, Fair Play, Gem Collection, Remius, Finanzas Forex …
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, goljufije, poslovne goljufije, piramidne igre, mrežni marketing, preiskovanje, odkrivanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.06.2013; Ogledov: 6781; Prenosov: 657
Celotno besedilo (317,32 KB) |
10. Izogibanje davkom in davčna nebesa : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloAnja Osojnik, 2012, diplomsko delo Opis: Zaradi globalizacije in tehnološkega napredka je zanimanje za davčna nebesa vedno večje. Aktualnost davčnih nebes je predvsem zanimiva za fizične ali pravne osebe, ki skušajo svoj kapital prenesti v države, ki imajo bolj ugodno davčno ureditev, kot pa je ta v matični državi. Kljub temu, da davčna nebesa poslujejo zakonito, jih nekateri izkoriščajo za prikrivanje dobička v matični državi. Države, ki zavračajo medsebojno sodelovanje in izmenjavo informacij z drugimi državami članicami, spodbujajo davčno utajo in omogočajo pranje denarja skozi davčna nebesa.
V svoji diplomski nalogi sem predstavila pojem davčnih nebes, njihove lastnosti, dotaknila pa sem se tudi pozitivnih in negativnih učinkov davčnih nebes. V nadaljevanju naloge sem predstavila davke in davčni sistem, učinke obdavčenja, vrste obdavčenja ter davčno načrtovanje. V tretjem delu sem namenila največ poudarka tematiki pranja denarja. V zadnjem poglavju pa sem opisala stališče Slovenije do davčnih nebes in kateri organi najbolj pripomorejo k odkrivanju gospodarskega kriminala.
Ključne besede: davki, pranje denarja, davčne utaje, finančna kriminaliteta, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.03.2013; Ogledov: 1983; Prenosov: 187
Celotno besedilo (382,45 KB) |
