Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomski nalogi obravnavamo uporabno vrednost hipnoze in kognitivnega intervjuja, ki sta metodi za izboljšanje spomina pri žrtvah in pričah kaznivih dejanj. O aplikativni vrednosti obeh tehnik ni enotnega konsenza, zato lahko temo argumentiramo poljubno, kar je razvidno tudi iz literature. Za uporabo kognitivnega intervjuja ni toliko zadržkov kakor za uporabo hipnoze, ki se ji očita kontaminacijo spomina in je tudi s pravnega stališča zahtevnejša od kognitivnega intervjuja. Tudi pri policijskih delavcih in splošni javnosti naletimo na zadržke glede uporabe hipnoze, ki za uporabo kognitivnega intervjuja niso tako izraziti. Uporaba kognitivnega intervjuja pa pomeni tudi potrošnjo virov, saj za njegovo izvedbo potrebujemo ustrezen prostor in človeka, kar lahko predstavlja dodatne stroške. Tako za izvedbo hipnoze kakor kognitivnega intervjuja potrebujemo osebo z ustreznimi osebnostnimi lastnostmi in strokovnim znanjem. Z uporabo tako hipnoze kakor kognitivnega intervjuja se poveča količina priklicanih informacij iz spomina, ki so v pomoč pri preiskovanju kaznivih dejanj. Najboljši argument za uporabo obeh tehnik so zagotovo uspešni praktični primeri. V Sloveniji hipnoza kot dokazno sredstvo ni dovoljena, vredno pa bi bilo razmisliti o njeni rabi v predkazenskem postopku v indicialne namene. S pomočjo dodatnih raziskav je lahko prihodnost obeh tehnik svetla.
Ključne besede: kazniva dejanja, preiskovanje, kognitivni intervju, hipnoza, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 01.03.2016; Ogledov: 1504; Prenosov: 141
Celotno besedilo (401,17 KB)