| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ODPIRANJE CELIC HALOFILNE GLIVE HORTAEA WERNECKII S HOMOGENIZATORJEM IN ZASLEDOVANJE AKTIVNOSTI PRISOTNIH ENCIMOV
Jadranka Švigelj, 2016, diplomsko delo

Opis: Črna kvasovka Hortaea werneckii je ekstremofilna gliva, ki uspeva v širokem spektru slanosti, in sicer od 0 % do 32 % NaCl. Tako je H. werneckii zelo zanimiva z vidika odzivanja in prilagajanja na spremembe zunanjega okolja. Za odpiranje celic H. werneckii smo uporabili mehansko metodo homogenizacije. S to metodo poškodujemo celično steno in membrano, da se vsebina celice sprosti v celični medij. Namen našega dela je bil ugotoviti vpliv časa homogenizacije na različne dejavnike, in sicer na preživelost celic H. werneckii, preostalo aktivnost encimov (proteaza, α-amilaza, β glukozidaza in celulaza) in preostalo koncentracijo proteinov, ki smo jo določili z Bradfordovo metodo. Določevali smo tudi razmerje absorbanc nukleinskih kislin pri 260 nm in proteinov pri 280 nm s pomočjo UV-Vis sprektrofotometra. Celično suspenzijo H. werneckii smo homogenizirali do 100 min pri 35 °C. Ugotovili smo, da preživelost H. werneckii s podaljševanjem časa homogenizacije upada, preostala koncentracija proteinov v celični suspenziji H. werneckii pa narašča.
Ključne besede: H. werneckii, encimi, proteini, mehanske metode, črne glive
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 799; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

2.
Antimikrobni učinek komercialnih in naravnih konzervansov v kozmetičnih izdelkih
Jadranka Švigelj, 2019, magistrsko delo

Opis: Sintetični konzervansi povzročajo skrbi čedalje več ljudem, saj se je ozaveščenost o njihovem vplivu na okolje in vplivu na naše zdravje povečala. Čeprav so konzervansi v kozmetičnih izdelkih uporabljeni v majhnih koncentracijah, velikokrat povzročajo alergijske reakcije pri uporabnikih. Posledično je čedalje več povpraševanja po naravni oz. samokonzervirajoči kozmetiki. V tem primeru se za zagotavljanje mikrobiološke čistosti izdelka lahko uporabijo razni rastlinski ekstrakti ali eterična olja, ki imajo antimikrobne lastnosti. Cilj magistrske naloge je bil proučiti antimikrobno delovanje različnih ekstraktov oz. eteričnih olj cimeta, čajevca, grenivke, ingverja, kurkume, limone, limonske trave, oljke, rožmarina, sivke, timijana, žajblja, žametnice ter mil in losjonov z vgrajenimi različnimi komponentami. Prav tako smo proučili antimikrobno delovanje komercialnih naravnih konzervansov Dermosoft® decalact liquid in LipoFresh™ PG. Antimikrobno učinkovitost omenjenih produktov smo na glivi Aspergillus brasiliensis in Candida albicans ter na bakterije Bacillus cereus, Escherichia coli, Pseudomonas aeruginosa, Pseudomonas fluorescens in Staphylococcus aureus določevali z disk difuzijsko metodo. Ugotovili smo, da izkazujejo najboljše antimikrobno delovanje eterična olja, in sicer je zelo izstopalo eterično olje limonske trave. Tudi večina ekstraktov je delovala antimikrobno; največjo antimikrobno učinkovitost je imel superkritični ekstrakt cimeta. Mila so izkazovala boljše antimikrobno delovanje od losjonov. Dermosoft® decalact liquid je bil učinkovitejši od LipoFresh™ PG v zaviranju rasti izbranih testnih mikroorganizmov. Najmanj vzorcev je inhibiralo rast P. aeruginose.
Ključne besede: antimikrobna učinkovitost, kozmetični izdelki, rastlinski izvlečki, naravni konzervansi, patogeni mikroorganizmi
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 45; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (3,07 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici