SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 40
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
AKTIVNOSTI ZDRAVSTVENE NEGE PRI PACIENTKI PO CARSKEM REZU
Milka Mikulič, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo teoretično predstavili porodniško operacijo – carski rez, aktivnosti zdravstvene nege pri pacientki po carskem rezu in izvedli študijo primera pacientke po carskem rezu. Uvodoma je predstavljena zgodovina carskega reza ter definicija in indikacije za carski rez. Opisana je tudi razlika med elektivnim in nujnim carskim rezom, psihična in fizična priprava pacientke, anestezija za carski rez, prisotnost partnerja ter antibiotična zaščita med carskim rezom. V nadaljevanju smo predstavili zdravstveno nego po carskem rezu. Podana je definicija zdravstvene nege ter posebnosti procesa zdravstvene nege in aktivnosti zdravstvene nege v intenzivni enoti pri pacientki po carskem rezu. Na podlagi študije primera smo naredili prikaz zdravstvene nege po 11. funkcionalnih vzorcih Majory Gordon. Izpostavili smo najpomembnejše in prioritetne probleme, kot so akutna bolečina kirurške rane, nevarnost infekcije, dihalne poti – neučinkovito čiščenje, motnje spanja, ki so kazalci aktivnosti zdravstvene nege pri pacientki po carskem rezu. Izvajali smo kontinuirano zdravstveno nego; pristop k zdravstveni negi pacientke je bil celosten. Aktivnosti zdravstvene nege pri pacientki po carskem rezu smo obravnavali za čas njenega bivanja v intenzivni enoti.
Ključne besede: Ključne besede: porod, carski rez, pacientka, aktivnosti zdravstvene nege, pooperativna zdravstvena nega, študija primera.
Objavljeno: 15.07.2009; Ogledov: 4578; Prenosov: 1386
.pdf Polno besedilo (438,86 KB)

2.
ŽENSKE Z RAKOM DOJK IN NJIHOVO DOŽIVLJANJE SPOLNOSTI
Danijela Pušnik, 2013, magistrsko delo

Opis: Uvod: Rak dojke je najpogostejši rak v ženski populaciji. Bolezen in zdravljenje povzročata pri ženskah spremembe in vplivata na kakovost življenja v času zdravljenja in po njem. Ženske se soočajo s številnimi stranskimi učinki zdravljenja, pogosto se pojavljajo motnje v spolnosti. Razširjenost spolnih motenj pri ženskah z rakom dojk je od 30 do 100 %. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako ženske z rakom dojk doživljajo spolnost, kolikšna je spolna aktivnost in koliko so seznanjene s stranskimi učinki zdravljenja na spolnost. Raziskovalna metodologija: Kvantitativna raziskava je temeljila na vprašalniku o spolnem življenju pred obolenjem ter vprašalniku o spolni aktivnosti po L. Fallowfield. Podatki so bili obdelani v excelovi tabeli ter programu SPSS 17, vprašalnik spolne aktivnosti je bil obdelan po navodilih avtorice. Za kvalitativno analizo so anketiranke prejele vprašanja za intervju v pisni obliki. Izvedli smo analizo besedila. V raziskavo je bilo vključenih 300 pacientk na spremljanju po bolezni, 50 na zdravljenju ter po 5 iz obeh skupin za kvalitativno raziskavo. Rezultati: Odzivnost anketirank je bila 56 %. Ob raziskavi je bilo 73 % anketirank starejših od 50 let, največ jih je bilo v obdobju do 5 let od postavitve diagnoze (57%). Ugotovljeno je bilo, da so anketiranke v času raziskave bile statistično pomembno manj spolno aktivne kot v obdobju pred obolenjem (p<0,05), po starostni strukturi so bile anketiranke v obdobju nad 50 let statistično pomembno manj spolno aktivne od anketirank v starosti do 50 let (p<0,05). Pri spolno aktivnih anketirankah je bila izvedena ocena zadovoljstva, neugodja ter primerljivost spolnih navad, vendar ni bilo dokazanih statistično pomembnih razlik glede na kategorije anketirank. Sklep: V raziskavi je bilo ugotovljeno, da pacientke z rakom dojk doživljajo spremembe v spolnosti, do katerih pride tudi zaradi drugih vzrokov. Težave se lahko omilijo s primernim in pravočasnim svetovanjem ter nudenjem ustrezne podpore.
Ključne besede: rak dojke, pacientke, spolne motnje, doživljanje spolnosti
Objavljeno: 16.05.2013; Ogledov: 945; Prenosov: 213
.pdf Polno besedilo (3,01 MB)

3.
Ginekologija
Elko Borko, IZTOK TAKAČ, 2008, univerzitetni, visokošolski ali višješolski učbenik z recenzijo

Opis: Ginekologija
Ključne besede: načrtovanje družine, ginekološka onkologija, neplodnost, reproduktivno zdravje, ženska spolovila, anatomija, ginekološki pregled, menopavza, nosečnost, splav, dojka, urinska inkontinenca, kirurgija
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 424; Prenosov: 41
URL Polno besedilo (0,00 KB)

4.
NOSEČNOST IN ŠPORT
Petra Čelofiga, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo govori o športu v času nosečnosti. Namen diplomskega dela je prikazati pomen telesne aktivnosti v nosečnosti, vlogo medicinske sestre pri informiranju nosečnic in izvesti raziskavo med nosečnicami, ki so športno aktivne. V prvem delu so opredeljena teoretična stališča iz razpoložljive domače in tuje literature. Predstavljen je vpliv športa na nosečnico in njenega otroka, pomen in oblike športne dejavnosti ter načrtovanje programa v času nosečnosti. Predstavljeno je tudi zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre, nasveti in vrste športa ter tehnike sproščanja. V drugem delu je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena med nosečnicami v Centru Štorklja Maribor. Vprašalnik je bil anonimen in neobvezen ter je vseboval petnajst vprašanj zaprtega in odprtega tipa. Vprašanja so se nanašala na obdobje od začetka nosečnosti (kako in zakaj so se odločile za vadbo) in na obdobje med nosečnostjo (kakšne vplive ima vadba na njih). Anketiranih je bilo trideset nosečnic starih 20 do 40 let. Na podlagi analize pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da nosečnice ne poznajo tako dobro pomena telesne aktivnosti v času nosečnosti in da se kar 43 % nosečnic ukvarja s hojo.
Ključne besede: dejavnost, nosečnost, nosečnica, otrok, medicinska sestra
Objavljeno: 15.07.2009; Ogledov: 3181; Prenosov: 999
.pdf Polno besedilo (1,50 MB)

5.
Pooperativna zdravstvena nega pacientke z rakom jajčnikov
Laura Krajnc, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava rak jajčnikov, ki je deveti najpogostejši rak med raki pri ženskah. Incidenca se giblje med 9 in 17/100.000 in s starostjo narašča. Rak jajčnikov se večinoma odkrije v poznem stadiju bolezni, saj ne kaže zgodnjih simptomov. Diplomsko delo se deli na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu diplomskega dela je opisan rak jajčnikov, njegovi simptomi, razvrstitev, stadiji, diagnostične metode ugotavljanja, zdravljenje in predoperativno ter pooperativno obdobje. V empiričnem delu diplomske naloge je predstavljena študija primera pacientke z rakom jajčnikov v pooperativnem obdobju. Pacientko smo obravnavali po procesni metodi dela po modelu Marjory Gordon. Informacije o pacientkinem zdravstvenem stanju smo pridobili s pomočjo vprašalnika, opazovanja in ocenjevanja pacientkinega zdravstvenega stanja, pogovora s pacientko, pogovora z zdravstvenim in negovalnim timom ter s pomočjo medicinske in negovalne dokumentacije. Na osnovi ugotovljenih potreb po zdravstveni negi smo izpostavili negovalne diagnoze, nato naredili načrt zdravstvene nege, opisali izvedbo zdravstvene nege in na koncu zdravstveno nego tudi ovrednotili. Ugotovili smo, da so najpogostejši negovalni problemi, ki se pojavljajo po ginekološki operaciji jajčnikov: nevarnost krvavitve, nepopolna izmenjava plinov, bolečina, vaginalna sekrecija, nevarnost infekcije, prehrambene omejitve, zmanjšana zmožnost za fizično aktivnost, zmanjšana zmožnost za samostojno osebno higieno, obstipacija, motnje spanja in strah.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: rak jajčnikov, zdravstvena nega, medicinska sestra, pooperativno obdobje.
Objavljeno: 10.05.2010; Ogledov: 3032; Prenosov: 674
.pdf Polno besedilo (943,43 KB)

6.
Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
Marina Tkalčić, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok je empirično. V teoretičnem delu smo opisali cepljenje, specifično cepljenje otrok, humane papiloma viruse in cepljenje proti humanim papiloma virusom po procesni metodi dela ter vlogo medicinske sestre pri cepljenju proti humanim papiloma virusom. Opisali smo tudi zdravstveno vzgojo osnovnošolskih otrok in vlogo ter naloge medicinske sestre pri zdravstveni vzgoji otrok. V raziskovalnem delu smo grafično prikazali podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Anketa je bila izvedena maja 2010 med učenkami 6. razreda Osnovne šole Neznanih talcev Dravograd in njihovimi starši. V raziskavi smo ugotovili vlogo medicinske sestre pri zdravstveni vzgoji otrok z vidika učenk in njihovih staršev, koliko se starši in učenke zavedajo pomena cepljenja proti humanim papiloma virusom in kako pogosto se zanj odločajo.
Ključne besede: cepljenje, humani papiloma virusi, zdravstvena vzgoja, osnovnošolski otroci, medicinska sestra.
Objavljeno: 05.10.2010; Ogledov: 1466; Prenosov: 265
.pdf Polno besedilo (1,14 MB)

7.
Sodelovanje medicinske sestre v Državnem programu ZORA
Danijela Kaučič, 2011, diplomsko delo

Opis: IZVLEČEK Dandanes so rakave bolezni zelo razširjene, ne samo pri nas, tudi v svetu, in zato je njihovo pravočasno odkritje in prepoznavanje simptomov zelo pomembno za nadaljnjo zdravljenje in rehabilitacijo. Rak materničnega vratu je v Sloveniji na osmem mestu razširjenosti vseh rakov, in kar na prvem mestu pri ženskah od 20–40 let starosti. Na žalost se dandanes, kljub promocijskem materialu, ženske premalo zavedajo pomembnosti preventivnih pregledov. V diplomskem delu z naslovom Sodelovanje medicinske sestre v Državnem programu ZORA, je predstavljen rak materničnega vratu in dodatni dejavniki, ki pospešujejo razvoj predstopenj v karcinom, in način odkrivanja predvsem z vlogo medicinske sestre, v okviru Državnega programa ZORA. Poudarjena je predvsem vloga medicinske sestre, z različnimi načini osveščanja žensk o preventivi raka materničnega vratu. Medicinska sestra lahko z osveščanjem ženske populacije prispeva k prepoznavnosti raka materničnega vratu. Metodologija raziskovanja. Z analizo in interpretacijo smo, iz primarnih in sekundarnih virov, z grafikoni predstavili zbrane podatke o vlogi medicinske sestre v Državnem programu ZORA. Predstavili smo tudi načine osveščanja žensk o odkrivanju raka materničnega vratu, ki ga medicinske sestre uporabljajo. Za raziskovanje smo uporabili deskriptivno metodo dela, s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika pa smo dobili želene rezultate. V raziskavo smo zajeli 32 medicinskih sester, iz različnih zdravstvenih domov zaposlenih v dispanzerju za ženske, ter zasebnih ginekoloških ambulant v Podravski in Pomurski regiji. Obdelane podatke pa smo s pomočjo računalniškega programa prikazali z grafikoni. Rezultati raziskave. Ugotovili smo, da medicinske sestre poznajo Državni program ZORA, in da s pomočjo različnih načinov osveščanja, želijo ženski populaciji sporočiti pomembnost preventivnih zdravstvenih pregledov na materničnem vratu. Sklep. Državni program ZORA deluje uspešno, saj se je število žensk zbolelih za rakom na materničnem vratu, od leta 2003–2008 zmanjšalo za 38 %. K temu so pripomogle tudi medicinske sestre, ki s svojim znanjem osveščajo ženske ter odpošiljajo vabila za preventivne zdravstvene preglede materničnega vratu.
Ključne besede: Ključne besede: Rak materničnega vratu, medicinska sestra, Državni program ZORA, osveščanje, preventiva, zdravljenje.
Objavljeno: 11.11.2011; Ogledov: 1357; Prenosov: 163
.pdf Polno besedilo (503,85 KB)

8.
Zdravstveno vzgojni vidik državnega programa zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu
Milena Oblonšek, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Seznanjenost žensk o državnim programom zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu (DP ZORA) je prav gotovo povezana z odzivnostjo žensk na preventivni ginekološki pregled. V magistrskem delu je opisan pomen zdravstvene vzgoje pri DP ZORA. Raziskovalna metodologija: V raziskavi so zajete štiri skupine žensk. V prvi skupini je raziskovalni vzorec zajemal 150 žensk, ki so prišle na preventivni ginekološki pregled v dispanzer za ženske Slovenska Bistrica. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Tehnika zbiranja podatkov je bil anketni vprašalnik, s pomočjo katerega smo ugotavljali seznanjenost žensk o DP ZORA, raku materničnega vratu (RMV) in humanih papiloma virusih (HPV). Druga skupina je zajemala 30 žensk, katerim smo, ob pisnem vabilu DP ZORA, poslali še kratka navodila za pripravo na odvzem brisa materničnega vratu (BMV). V tretji skupini smo pridobili podatke o odzivnosti 100 žensk na prvo in ponovno vabilo DP ZORA. Za četrto skupino smo iz informacijskega sistema za vodenje registra uporabnic Mirena® naključno izbrali 50 žensk. Iz njihovih zdravstvenih kartonov smo pridobili podatke o vnetjih pred in po vstavitvi Mirene®. Podatke smo obdelali s statističnim programom Statistical Package for the Social Sciences (SPSS) ter jih grafično prikazali s pomočjo programa Microsoft Excel. Rezultati: Kljub temu da je dobra polovica žensk seznanjena z DP ZORA, se jih večina na odvzem BMV ne pripravi pravilno (86 %). Uporabnice Mirene® imajo pogostejša vnetja od žensk z drugo zaščito. Sklep: Ženske so o DP ZORA in HPV slabo seznanjene. Velika večina se jih na pregled ne pripravi pravilno. Pogostejša vnetja so pri uporabnicah Mirene®. Zdravstvena vzgoja je ključna za informiranje žensk o nevarnostih dejavnikov tveganja in zgodnjih znakih za RMV. Ženske je potrebno motivirati za redno udeležbo na preventivne ginekološke preglede.
Ključne besede: DP ZORA, RMV, HPV, zdravstvena vzgoja, dispanzer za ženske, osveščenost žensk, medicinska sestra, Mirena®
Objavljeno: 08.12.2011; Ogledov: 2034; Prenosov: 376
.pdf Polno besedilo (2,82 MB)

9.
Ozaveščenost srednješolcev o spolno prenosljivih boleznih in spolni vzgoji
Rebeka Domajnko, 2012, diplomsko delo

Opis: Spolno prenosljive bolezni predstavljajo zaradi pomanjkanja ozaveščanja in premajhnega poudarka na spolni vzgoji velik problem med srednješolci oz. mladostniki. Starši so tisti, ki imajo že v zgodnjem otroštvu nalogo, da otroku na primeren način predstavijo spolnost, kasneje pa to nalogo prevzameta šola in zdravstvene institucije. Metodologija raziskovanja. Z deskriptivno in analitično metodo dela smo želeli ugotoviti ozaveščenost srednješolcev s spolno prenosljivimi boleznimi in spolno vzgojo. V ta namen smo anketirali dijake srednje šole za gostinstvo in turizem. Naredili smo primerjavo med dijaki prvih in tretjih letnikov. Rezultati raziskovanja. Ugotovili smo, da ni bistvene razlike v ozaveščenosti med dijaki prvega in tretjega letnika, saj je znanje obeh pomanjkljivo. Večina anketirancev ne pozna dobro spolno prenosljivih bolezni, si pa velika večina želi uvedbo spolne vzgoje kot obvezni predmet v osnovno šolo. Sklep. Spolno prenosljive bolezni in spolna vzgoja sta še zmeraj dve temi, kateri mladostniki, starši, šola in zdravstveno vzgojni delavci posvečamo premalo časa in pozornosti. Ozaveščenost srednješolcev oz. osnovnošolcev o spolno prenosljivih boleznih in spolni vzgoji ima velik pomen za mladostnikovo življenje in življenje drugih.
Ključne besede: Ključne besede: srednješolci, spolno prenosljive bolezni, zdravstvena vzgoja, spolna vzgoja.
Objavljeno: 08.08.2012; Ogledov: 1486; Prenosov: 313
.pdf Polno besedilo (1,32 MB)

10.
Vloga diplomiranega zdravstvenika med vodenjem poroda v prehospitalnem okolju
Peter Brdnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Vloga diplomiranega zdravstvenika med vodenjem poroda v prehospitalnem okolju je odvisna predvsem od znanja, spretnosti in veščin. Za vsako odločitev in dejanje prevzema odgovornost, zato je kontinuirano izobraževanje in izpopolnjevanje na temo o nosečnosti in porodu izredno pomembno. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti potek poroda in vlogo diplomiranega zdravstvenika med potekom poroda na terenu. Raziskovalna metodologija: V raziskavi je bilo zajetih 5 enot NMP v severovzhodnem delu Republike Slovenije(Maribor, Slovenska Bistrica, Celje, Slovenske Konjice in Lenart). Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Tehnika zbiranja podatkov je bil anketni vprašalnik, ki smo ga meseca januarja in februarja 2013 razdelili med 100 anketirancev. Vrnjenih smo dobili 68 anketnih vprašalnikov, s pomočjo katerih smo ugotavljali seznanjenost enot NMP o porodu in vodenju poroda na terenu. Za opis osnovnih lastnosti smo uporabili deskriptivno metodo. Podatke smo statistično obdelali in jih grafično prikazali s pomočjo programa Microsoft Excel. Rezultati: Anketiranci so imeli na terenu le nekaj porodov v svoji karieri. Za vodenje poroda imajo dejansko premalo znanja (65 %). Enota NMP Slovenska Bistrica je najbolj seznanjena o porodu nasploh. Anketiranci z daljšo delovno dobo niso bolj seznanjeni s potekom poroda kot anketiranci s krajšo delovno dobo. Vsi anketiranci se premalo udeležujejo strokovnih izobraževanj in izpopolnjevanj o porodu. Sklep: Enote NMP, ki so sodelovale v raziskavi, imajo premalo znanja o nosečnosti in vodenju poroda na terenu. Na to temo so potrebna dodatna kontinuirana strokovna izobraževanja in izpopolnjevanja s praktičnimi prikazi in preverjanjem znanja.
Ključne besede: nosečnost, porod, porod na terenu, porodnica, novorojenček, diplomirani zdravstvenik.
Objavljeno: 06.08.2013; Ogledov: 1118; Prenosov: 271
.pdf Polno besedilo (1,48 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici