| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Demokratični nadzor varnostno-obveščevalnih služb v Kanadi
Aljaž Osrajnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Pojem demokratičnega nadzora v najširšem pomenu besede zajema različne pojavne oblike nadzora, ki se razlikujejo glede na način izvedbe, vsebino nadzora, čas, v katerem se izvaja, in ne nazadnje izvajalca nadzora. Z izvajanjem nadzora nadzorni organi ugotavljajo spoštovanje sistemske ureditve izvajane dejavnosti in drugih kontrolnih elementov. Najpogostejše dileme, s katerimi se pristojni nadzornih organov srečujejo v praksi, se navezujejo na vprašanja, povezana s spoštovanjem zakonitosti in legitimnosti obveščevalno-varnostne dejavnosti, vprašanja o ustreznosti zakonskih podlag, spoštovanje človekovih pravic in svoboščin ter spoštovanje ostalih z ustavo varovanih pravic posameznikov. Tehnološki napredek je mnoge države izpostavil novim sodobnim grožnjam v kibernetskem prostoru. Zaradi naraščajoče uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij za doseganje političnih, gospodarskih, vojaških in drugih ciljev so se bile moderne demokracije primorane soočiti z novimi izzivi, povezanimi z obvladovanjem asimetričnih groženj in na drugi strani z varovanjem vrednot demokratične družbe. Kanada ni bila izjema. Deležniki nacionalnovarnostnega sistema v Kanadi so se vse od leta 1984 pa do danes neprestano razvijali in rastli, medtem ko je sistem nadzora ostal na nivoju osemdesetih let prejšnjega stoletja. Vse do leta 2019 so bili predmet stalnega nadzora zgolj Kanadska varnostno-obveščevalna služba (Canadian Security Intelligence Service, CSIS), Agencija za varnost elektronskih komunikacij (Communication Security Establishment, CSE) in Kraljeva kanadska konjeniška policija (Royal Canadian Mounted Police, RCMP). Da bi se učinkovito zoperstavila modernim grožnjam ter težnjam k izboljšanju sistema nadzora nad delom obveščevalno-varnostnih služb in ostalih deležnikov nacionalnovarnostnega sistema, je Kanada v letu 2019 sprejela zakonodajno reformo (Bill C-59), ki predstavlja novo pravno, institucionalno in metodološko podlago za delovanje deležnikov nacionalnovarnostnega sistema in izvajanje demokratičnega nadzora obveščevalno-varnostnih služb. S sprejetjem zakonodajnih sprememb je Kanada sledila demokratičnim normam mednarodne obveščevalne skupnosti in zavezništvu petih držav (Five Eyes Intelligence Community): Avstraliji, Novi Zelandiji, Združenemu kraljestvu in Združenim državam Amerike; te so obsežnejše sistemske rešitve in dobre prakse na področju nadzora nad delom obveščevalnih in varnostnih služb v svoj sistem vpeljale že pred časom.
Ključne besede: magistrska dela, Kanada, demokratični nadzor, nadzorni organi, človekove pravice, varnostno-obveščevalna dejavnost, nacionalna varnost
Objavljeno: 08.06.2021; Ogledov: 39; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (4,81 MB)

2.
Uporaba medijev v obveščevalne namene
Ajda Potočnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Zamisel o organizaciji, ki nadzira ume in misli posameznikov in množic, jih potiska k določeni ideologiji in določenim življenjskim odločitvam, se lahko zdi kot absurdna zarota ali kot znanstvena fantastika. Vendar za nekatere zagotovo ni presenetljivo odkritje, da korporacije, organizacije in politiki lahko manipulirajo javno mnenje, da bi ustrezali določeni agendi. Poleg tega je znano, da so vladne organizacije, kot je ameriška Centralna obveščevalna agencija (angl. Central Intelligence Agency – CIA), nadzorovale in manipulirale misli civilistov. Ta teorija zarote se je pokazala za resnično v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja v ZDA. Obveščevalne službe imajo že dolgo povezave z novinarji. Ta skrita dejavnost nekaterih novinarjev je dosegla svoj vrhunec v hladni vojni. Uporaba novinarstva za obveščevalne namene pa je nekoliko sporna. Takšna praksa je razlog, da mnoge v tujini delujoče novinarje sumijo vohunjenja. Podobne polemike so obkrožale tudi uporabo antropologov in arheologov kot krinko za obveščevalne operativce. Kot primer politične propagande, v kateri so mediji sodelovali z obveščevalno službo, je v diplomskem delu predstavljen Münzenbergov aparat. Willi Münzenberg je bil izredno pomemben dejavnik v politiki na začetku 20. stoletja. Kot eden od organizatorjev in ustanoviteljev Komunistične internacionale (v nadaljevanju Kominterne) in kot voditelj v zgradbi marksistično-leninistične moči zunaj Rusije je igral še posebej vplivno vlogo v zarotah, manevriranju, propagandi in tajnih političnih dejavnostih. V določenem pomenu je bil Münzenbergov aparat, prav tako kot kateri koli drugi dejavnik, zaslužen za oblikovanje političnih stališč v 30. letih prejšnjega stoletja.
Ključne besede: diplomske naloge, tajne operacije, medijska manipulacija, propaganda, Mockingbird, Münzenberg
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 185; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (512,86 KB)

3.
Politični razkol v Republiki Venezueli
Tim Zemljič, Tisa Zavrtanik Drglin, 2020, diplomsko delo

Opis: Že od samega začetka bolivarske revolucije, ki je konec 20. stoletja spremenila politično situacijo v Venezueli, je prisotno protivladno gibanje, ki ne podpira socialističnih ukrepov, značilnih za novo vlado. Opozicija se je skozi leta okrepila, za Venezuelo so postali značilni nasilni protesti, očitki nedemokratičnih volitev in represivnosti vlade. Temu sta se pridružili tudi ekonomska in humanitarna kriza, ki sta državo močno oslabili. Januarja 2019 je politična kriza dosegla svoj vrh, ko se je Juan Guaido samooklical za predsednika republike Venezuele, čeprav je bil za pozicijo v letu 2018 izvoljen Nicolas Maduro. Guaidojeva poteza je izhajala iz očitkov vladi, da naj bi prirejala volitve in delovala nedemokratično, kar pomeni, da opozicija Nicolasa Madura ne priznava. Posledično je prišlo do stanja dvojne vladavine in mednarodno se je postavilo vprašanje: Ali Juana Guaidoja prepoznamo kot legitimnega in začasnega predsednika republike Venezuele? Nanj je več držav, vključno z Republiko Slovenijo, odgovorilo z »da«. Diplomsko delo se najprej sprašuje o vzrokih za nastali politični razkol, jih poskuša analizirati ter jim v nastali situaciji odmeriti težo. Zaradi večkrat zaznanih očitkov, da se stanje v Venezueli bistveno razlikuje od tistega, ki ga prikazujejo mediji, se s pomočjo že ugotovljenih dejstev iz prvega dela naloge, ter ankete, izvedene med prebivalci Venezuele, v drugem delu osredotoča na vprašanje avtentičnosti slike, prikazane s strani nekaterih osrednjih medijev. V diplomskem delu ugotavljava, da je politična kriza posledica predvsem notranjih dejavnikov, kot so korupcija, upravljanje ekonomije, humanitarna kriza in izvajanje volitev. Nadalje ugotavljava, da mediji, kot močno orodje pri ustvarjanju javnega mnenja, vplivajo na to, kako mednarodna javnost doživlja politično situacijo v Venezueli. Zavračava trditev, da prihaja do medijske propagande.
Ključne besede: diplomske naloge, politika, Venezuela, nafta, mediji, korupcija
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 515; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

4.
Indikatorji islamistične radikalizacije
Klemen Kocjančič, Iztok Prezelj, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Islamistična radikalizacija v smeri izvajanja nasilja je postala pereč družbeni problem, ki lahko doseže višek v islamističnem ekstremizmu in terorizmu. Namen prispevka je identificirati ključne indikatorje islamistične radikalizacije. Metode: Po preučitvi literature o ranljivosti verskih skupin sta bili v empiričnem delu uporabljeni metodi študije primerov in intervjujev s predstavniki ključnih verskih skupnosti ter Urada za verske skupnosti v Sloveniji. Ugotovitve: Obstoječi primeri islamistične radikalizacije v Sloveniji kažejo nižjo intenzivnost v primerjavi s tujino, a njihova prisotnost že omogoča opredelitev nabora indikatorjev. Intervjuji s predstavniki verskih skupnosti potrjujejo zavedanje nevarnosti islamistične radikalizacije in s tem povezanih tveganj. V prispevku so opredeljeni različni indikatorji islamističnega radikalnega vedenja in delovanja, še posebej pa so bili opredeljeni indikatorji radikalizacije borcev povratnikov. Omejitve/uporabnost raziskave Tovrstna opredelitev in pojasnitev indikatorjev islamistične radikalizacije sta absolutno relevantni z vidika oblikovanja slovenskega sistema identificiranja in zgodnjega opozarjanja na radikalizacijo pri posameznikih in skupinah. Rezultati so lahko uporabni tudi v drugih državah. Raziskava je omejena zaradi majhnega nabora sogovornikov, na katerem temeljijo indikatorji. To je bilo mogoče v določeni meri preseči z uporabo širše konceptualne literature na to temo. Praktična uporabnost: Nabor indikatorjev bo praktikom z različnih področij omogočal, da svojo pozornost usmerijo na oblike vedenja, ki so tvegane in značilne za islamistično radikalizacijo v smeri nasilja. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek na izviren način kombinira teorijo ranljivosti verskih skupin z modeli islamistične radikalizacije in intervjuji v lokalnem okolju. Rezultati pomembno dopolnjujejo obstoječe vedenje o spektru problema radikalizacije na osnovi identificiranih indikatorjev.
Ključne besede: indikatorji, verska radikalizacija, ekstremizem, islamistični terorizem, islamizem, polarizacija
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 376; Prenosov: 19
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Indikatorji za prepoznavanje radikalizacije med mladostniki
Janja Vuga Beršnak, Iztok Prezelj, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je identificirati ključne indikatorje radikalizacije med mladimi, izhajajoč iz vzrokov za radikalizacijo in dejavnikov tveganja ter empirične raziskave, kjer smo ugotavljali percepcijo radikalizacije in zmožnosti njenega prepoznavanja v vzgojno-izobraževalnem sistemu Republike Slovenije. V zadnjem delu prispevka predlagamo najprimernejše oblike medinstitucionalnega povezovanja in ukrepanja v slovenskem prostoru. Metode: V kvalitativno raziskavo smo vključili 22 strokovnjakov na področju šolstva in obvladovanja nasilja v slovenskem prostoru, s katerimi smo izvedli intervjuje in fokusne skupine. Ugotovitve: Raziskovalno tezo »Zaradi vsebinskega neprepoznavanja radikalizacije, delavci v šolskem sistemu potencialno ranljive mladostnike prepoznajo posredno, in sicer z identificiranjem ter spremljanjem bolj ‚tradicionalnih‘ oblik nasilja, kot so fizično, verbalno in v zadnjem času tudi spletno. Izhajajoč iz njihovega posrednega prepoznavanja ranljivosti pa je vendarle mogoče izpeljati določene indikatorje za radikalizacijo med mladostniki.« smo potrdili. Šolskim delavcem uspe prepoznati ranljive mladostnike in so opremljeni z znanjem in izkušnjami, kako ukrepati ob različnih vrstah nasilja, ne pa tudi ob radikalizaciji. Omejitve/uporabnost raziskave Identifikacija in analiza primerov radikalizacije v slovenskih šolah bi omogočila še bolj zanesljive rezultate. Praktična uporabnost: Izhajajoč iz izkušenj delavcev v šolstvu smo opredelili indikatorje za zgodnje prepoznavanje radikalizacije med mladostniki. S tem smo ustvarili temelje za oblikovanje ustreznih politik, razvijanje ukrepov ob zgodnjem prepoznavanju radikalizacije in usposabljanje delavcev v šolstvu. Dolgoročno se družbeni doprinos raziskave kaže v kakovosti življenja slovenskih mladostnikov in stopnji varnosti slovenske družbe. Izvirnost/pomembnost prispevka: V Sloveniji do zdaj indikatorji radikalizacije med mladostniki še niso bili opredeljeni.
Ključne besede: indikatorji radikalizacije, mladostniki, šolski sistem, ranljive skupine, dejavniki tveganja, ekstremizem
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 309; Prenosov: 12
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Identifikacija in spremljanje radikalizacije na osnovi indikatorjev
Iztok Prezelj, Branko Lobnikar, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je na podlagi analize preteklih primerov, pregleda literature in na podlagi analize odgovorov fokusnih skupin konceptualno opredeliti indikatorje zgodnjega opozarjanja na radikalizacijo. Metode: Najprej smo opravili temeljit pregled literature, na vzorcu različnih deležnikov smo izvedli fokusne skupine in s pomočjo vsebinske analize identificirali skupne vedenjske indikatorje, ki smo jih uporabili pri oblikovanju modela zgodnjega zaznavanja radikalizacije pri posameznikih v Sloveniji. S pomočjo različnih spletnih orodij Word Cloud smo indikatorje tudi grafično ponazorili glede na njihovo frekvenco pojavljanja znotraj posameznih fokusnih skupin. Ugotovitve: Izdelan je bil indikatorski model RadCePro, v katerega smo vključili naslednje vedenjske indikatorje radikalizacije: verbalno ali fizično nasilno vedenje, grožnje z nasilnim vedenjem; opravičevanje nasilnega vedenja; absolutno zavračanje drugih (po veri, politični pripadnosti) in drugačnih (rasa, spolna pripadnost); nenadna sprememba v vedenju – odklanjanje hrane, odklanjanje zdravljenja, odklanjanje nečesa, kar je bilo za osebo značilno in običajno v preteklosti; prostovoljna ali neprostovoljna socialna marginalizacija; občutek osamljenosti, nekoristnosti, nepripadnosti skupini, skupnosti ter prekinitev socialnih stikov z družino in prijatelji; nesprejemanje pravil, izvrševanje kaznivih ravnanj; izražen narcisizem in dovzetnost za teorije zarot; zavračanje avtoritete, pravil, postopkov; prekomerna verska vnema, nezadovoljstvo z običajnimi verskimi praksami, zavračanje verskih avtoritet; pogosta zloraba alkohola, drog; iskanje virov o skrajnih ideologijah in idejah ter tetovaže in nakit z radikalno vsebino in simboli, gestikulacija ekstremističnih znakov, izražanje pripadnosti ekstremistični skupini z oblačili ali na kak drug način (glasba, literatura). Izvirnost/pomembnost prispevka: Rezultat študije je prvi celoviti model indikatorjev radikalizacije v Sloveniji.
Ključne besede: radikalizacija, indikatorji, eskalacija, zgodnje opozarjanje, nasilje, nasilni ekstremizem, terorizem, Slovenija
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 348; Prenosov: 23
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Islamistični terorizem in zloraba verskih načel ter dogem
Klemen Kocjančič, Iztok Prezelj, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Islamistični terorizem je postal globalna grožnja varnosti sodobnih družb in držav. Cilj članka je osvetliti uporabo islamskih verskih dogem in načel pri strateškem opravičevanju terorizma in v konkretnih primerih terorističnih napadov. Besedilo temelji na hipotezi, da islamistični teroristi pri doseganju svojih ciljev selektivno upoštevajo in zlorabljajo islamske verske dogme ter načela. Metode: Ključni uporabljeni metodi sta hermenevtična metoda (razlaga in interpretacija filozofske in verske literature) pri obravnavi in interpretaciji islamističnih svetih besedil in metoda študije primerov pri obravnavi štirih terorističnih napadov (napadi v Londonu leta 2005, Beslanu leta 2004, Mumbaju leta 2008 in Nairobiju leta 2013). Generalizirana spoznanja o zlorabah verskih načel v navedenih terorističnih napadih bodo oblikovana s pomočjo primerjalne metode. Ugotovitve: Ključno za uspeh islamističnega terorizma je oblikovanje vplivne interpretacije islama, ki opravičuje in motivira posameznike ali skupine za izvajanje nasilnih dejanj. Besedilo potrjuje hipotezo o zlorabi islamskih verskih načel in dogem za namene islamističnega terorizma. Na strateško-konceptualni ravni je vidna selektivna oziroma necelovita interpretacija Korana in hadisov. Teroristična uporaba verskih načel temelji na izpostavljanju le določenih verzov, ki obljubljajo odrešitev, kar je najbolj ekstremno vidno na področju samomorilskega terorizma. Zloraba konteksta in verskih besedil temelji še na oblikovanju interpretacije, da je muslimanska družba napadena s strani nevernikov, čemur sledi potreba po džihadu (zopet razumljena selektivno le kot boj proti zunanjemu zlu). Sledi oblikovanje poenostavljenega razumevanja nevernikov kot popolnih sovražnikov Alaha, ki si zaslužijo le smrt. Analiza štirih terorističnih napadov pa odraža kršitve v smislu napadanja civilnih ciljev. Poleg tega napadov v nobenem primeru niso ukazali zakoniti verski voditelji muslimanske države, ampak so jih ukazali poveljniki teroristične organizacije. Prav tako ne moremo reči, da so bili ti štirje napadi izvedeni za zaščito muslimanske ume oziroma skupnosti, saj so bili med napadenimi in žrtvami tudi sami muslimani. Omejitve/uporabnost raziskave Ključna omejitev raziskave izhaja iz omejenega števila konceptualnih in praktičnih primerov zlorab islama v teroristične namene. Izvirnost/pomembnost prispevka: Tema je relevantna, ker pripomore k izboljšanju razumevanja islamističnega terorizma in ustvarja pogoje za učinkovitejše protiteroristično delovanje, kar se izraža tudi v končnih priporočilih. Tema je izvirna, ker natančno pojasni točke, kjer islamistični teroristi manipulirajo z verskimi načeli in dogmami.
Ključne besede: islamistični terorizem, zlorabe vere, islam, verski terorizem, teroristični napadi
Objavljeno: 16.04.2020; Ogledov: 195; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (340,80 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Mučenje kot nezakonit način pridobivanja obveščevalnih informacij
Senta Turjak, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so obravnavani mučenje, njegova zgodovina in prepoved mučenja ter primeri uporabe mučenja v tajnih zaporih, ustanovljenih po terorističnem napadu na svetovni trgovinski center v New Yorku ter na južno krilo vojaškega centra Pentagon v Washingtonu 11. septembra 2001. Opisano je, kako so se razvijale tehnike mučenja skozi zgodovino, od nastanka prvih visokih civilizacij do danes. Analizirani so tudi primeri tajnih zaporov Guantanamo na Kubi, Abu Ghraib v Iraku in nekateri tajni zapori v Evropi. Mučenje obstaja vse od nastanka prvih visokih civilizacij. Sprva se je najpogosteje uporabljalo za kaznovanje oziroma opozarjanje drugih. Bilo je javno in marsikje del pravosodnega sistema. Danes je mučenje prepovedano s Splošno deklaracijo o človekovih pravicah, ki so jo leta 1948 podpisale države članice Organizacije združenih narodov. Danes se mučenja naj ne bi uporabljalo, vendar obstajajo primeri, ki kažejo drugače. V tajne zapore so po terorističnem napadu 11. septembra 2001 zapirali ljudi, ki naj bi bili povezani s teroristično organizacijo, odgovorno za napad. V teh zaporih so vladale nečloveške razmere, pomanjkanje higiene, hrane in vode, zaporniki so bili mučeni tako med zaslišanji kot pozneje v celicah. Pri tem so imeli glavno vlogo takratni predsednik Združenih držav Amerike, George W. Bush, in njegova administracija, obveščevalna služba CIA, obveščevalne službe držav, v katerih so bili tajni zapori, kot tudi ameriška vojaška obveščevalna služba in pripadniki ameriške vojske. V diplomskem delu so proučevani razvoj tehnik mučenja, njegova uporabo za namene izvabljanja informacij na primerih tajnih zaporov v Guantanamu, Abu Ghraibu in v Evropi. Predstavljena so tudi nekatera grozovita dejanja, ki jih je sposoben človek storiti sočloveku.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, obveščevalne službe, pridobivanje podatkov, metode, mučenje, diplomske naloge
Objavljeno: 03.11.2017; Ogledov: 887; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

9.
Uporaba propagande s strani Islamske države
Doroteja Hrastnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V tej diplomski nalogi obravnavamo propagando Islamske države. Izhajamo iz temeljev prepričanja, da je propaganda omenjene organizacije nedvomno uspešna in zato eden ključnih faktorjev za njen dosedanji uspeh. Naša naloga je bila preučiti vpliv izbranih dejavnikov, za katere menimo, da so ključni za uspeh propagande Islamske države. V prvem delu je opisana organizacija Islamske države, njen vzpon, cilji in nekatere značilnosti delovanja. V nadaljevanju smo opisali nekatere temeljne značilnosti propagande na splošno, da bi naprej izhajali iz opisane teorije o propagandi. Podrobneje smo opisali teroristično propagando, kot vrsto propagande, ki jo uporablja Islamska država. V drugem, osrednjem delu diplomske naloge je obravnavana sama propaganda Islamske države, najprej so na kratko opisane nekatere njene splošne značilnosti, nato pa smo obravnavali izbrane dejavnike, katerih vpliv na uspeh propagande smo preučevali v nadaljnih poglavjih. Prvi preučevani dejavnik sta vodstvo in organizacijska struktura Islamske države, kot načrtovalca in izvajalca propagande. Drugi dejavnik, ki smo ga preučevali je uporaba spletnih socialnih omrežij, kot eden od komunikacijskih kanalov, ki je uporabljen pri prenašanju propagiranega sporočila. Tretji preučevani dejavnik je sama vsebina propagande, s poudarkom na ideologiji, ki se propagira v kombinaciji z drugo vsebino. Pri tem nas je zanimalo, kakšen vpliv ima omenjena vsebina na pridobivanje novih podpornikov in rekrutov. V zadnjem, sklepnem delu smo še enkrat poudarili bistvene podatke in naredili sklep, na podlagi katerega smo nato potrdili postavljene hipoteze.
Ključne besede: terorizem, teroristi, propaganda, Islamska država, diplomske naloge
Objavljeno: 14.11.2016; Ogledov: 1599; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (698,52 KB)

10.
Boj Evropske unije zoper terorizem po napadu na Charlie Hebdo
Jernej Knechtl, 2016, diplomsko delo

Opis: Evropska unija se sooča s hibridno teroristično grožnjo, ki deluje na več nivojih, kakršne do sedaj še ni doživela. Grožnjo povzročajo organizirani teroristi, izurjeni s strani Islamske države kot tudi posamezniki, ki so bili radikalizirani ali pa sami simpatizirajo z ideologijo Islamske države. Od maja 2014 do 14. julija 2016 je bilo na tleh EU izvršenih 13 islamistično motiviranih terorističnih napadov, od teh 9 v Franciji. V napadih je umrlo približno 270 oseb, več kot 900 je bilo poškodovanih. Kot odgovor na grožnjo je EU sprejela vrsto ukrepov na področjih zagotavljanja varnosti državljanov, preprečevanja radikalizacije in zaščite vrednot ter sodelovanja z mednarodnimi partnerji. Ukrepi zajemajo spremembe obstoječih ukrepov in uvedbo novih. Pomembne novosti se navezujejo na nadomestitev okvirnega sklepa sveta 2002/475/PNZ, ustanovitev Europolovega centra za boj proti terorizmu, sprejetje direktive o uporabi podatkov iz evidenc podatkov o potnikih (PNR), uvedbo Evropske mejne in obalne straže in agencije za boj proti spletni radikalizaciji EU IRU. Skozi raziskovalno vprašanje spoznamo način Evropske unije za spoprijemanje z aktualno teroristično grožnjo. V sklopu prve hipoteze ugotovimo, da sta ključna elementa grožnje fenomen tujih borcev in spremenjen »modus operandi«. Skozi drugo hipotezo smo ugotovili, da se večina ukrepov navezuje na področja zagotavljanja varnosti državljanov in področje preprečevanja radikalizacije. Zadnja hipoteza potrjuje uporabo begunskega toka za infiltracijo ekstremistov v Evropsko unijo, vendar v zajetem časovnem obdobju ni dokazov, da je prišlo do sistematičnega izkoriščanja.
Ključne besede: terorizem, terorizem, teroristični napadi, boj proti terorizmu, diplomske naloge
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 791; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici