| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 348
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Climate change in the Western Balkans and EU green deal : status, mitigation and challenges
Sandi Knez, Snežana Štrbac, Iztok Podbregar, 2022, pregledni znanstveni članek

Opis: Background: The European Commission (EC), based on the European Green Deal (2019) and the Recovery plan for Europe (2021), envisages investing 30% of the budget in climate-related programs, projects, and initiatives, which clearly shows Europe's commitment to becoming the first climate-neutral region by 2050. Activities are also planned for countries that are not members of the European Union (EU), which require complex changes in the field of legislation, strategic planning, implementation, and monitoring. To successfully plan short-term and long-term activities on these grounds, it is necessary to have a realistic picture of the state of climate change in each country—as they spill over into the entire region of Europe. The main objective of this paper is to answer the following questions: (i) is climate change observed in Western Balkans? (ii) how are certain sectors vulnerable to climate change in Western Balkans? (iii) what are the climate change adaptation strategies in the six countries of the Western Balkans? The answers to these questions can help in planning activities and initial alignment of Western Balkan countries with the EU plan to achieve net zero greenhouse gas (GHG) emissions by 2050. Main body: The main results of the research show that in all countries of the region, the average annual temperature increased by 1.2 °C compared to 1970, with stabilization and the beginning of the decline which can be expected around 2040. The main reasons for climate change in the region are: industry, energy, and heating sector based on coal exploitation, low energy efficiency, etc. Conclusions: It can be concluded that Croatia as a member of the EU has adopted, and other five Western Balkans countries are in the process of adopting the necessary regulations and strategies towards climate change mitigation, but the implementation of specific activities is at a low level. The reason for this most often lies in the insufficient commitment of decision-makers to make significant changes in the field of climate change transition (lower level of economic development, lack of investment, and preservation of social peace). Finally, this paper provides an overview of climate change by country, scenario analysis, and policy recommendations.
Ključne besede: climate change, Western Balkans, European union, European green deal
Objavljeno v DKUM: 11.07.2024; Ogledov: 26; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Decarbonisation of Eastern European economies : monitoring, economic, social and security concerns
Mirjana Radovanović, Sanja Filipović, Simonida Vukadinović, Milovan Trbojević, Iztok Podbregar, 2022, izvirni znanstveni članek

Opis: Background Decarbonisation of the European economy is one of the main strategic goals of energy transition in the European Union (EU), which aims to become a leader in this process by 2050 and to include other European countries making thus the European continent the first carbon neutral region in the world. Although decarbonisation is an important goal of the EU, the models for monitoring the progress of this process have not yet been clearly defined, and views on the social, economic, and security implications in terms of prioritising decarbonisation are conflicting. The main objective of this paper is to determine the methodological correctness of the existing method of decarbonisation monitoring, to develop a new monitoring model indicating the differences in the EU and European countries that are non-EU and to point out the underlying social, economic and security implications that must certainly find their place in the decision-making process in this field. Results The main results showed that there is no clearly defined model for monitoring the success of decarbonisation, while the indicators that are commonly used for this purpose make a model that, as the analysis shows—is methodologically incorrect. In the case of EU countries, the following indicators proved to be the most reliable: consumption-based CO2 and share in global CO2. For non-EU countries, the best monitoring indicators are CO2 per unit of GDP, consumption-based CO2, and renewable energy consumption. These indicators can explain 99% of the variance in decarbonisation success. Conclusions The basic conclusion of the paper is that even before the implementation, the decarbonisation monitoring model should be defined and methodologically tested, and the use of a single model for all EU countries or for all countries is not recommended. It is proposed to simplify the monitoring model, with an emphasis on monitoring of consumption-based CO2, which proved to be the most efficient in all sampled countries. The current method of monitoring is based exclusively on environmentally related indicators while ignoring the fact that decarbonisation is associated with almost all aspects of development. The additional social, economic and security aspects need to be developed and included in the further monitoring process.
Ključne besede: decarbonisation, Eastern European economies, monitoring, social implications, security aspects
Objavljeno v DKUM: 02.07.2024; Ogledov: 79; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Terorizem in obramba pred orožji za množično uničevanje na stičišču dveh znanstvenih disciplin : okrogla miza
Iztok Podbregar, Teodora Ivanuša, 2007, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: NATO, terorizem
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 83; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (618,78 KB)

4.
Pomen obveščevalne dejavnosti v procesu kriznega upravljanja
Iztok Podbregar, Jerneja Šifrer, 2007, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: obveščevalna dejavnost, krizno upravljanje
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 51; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (826,56 KB)

5.
6.
Prednosti in pasti uporabe avtomatskih detektorjev v NRKB/E-obrambi
Iztok Podbregar, Matjaž Kavčič, Teodora Ivanuša, 2007, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: avtomatski detektorji, NRKB/E-obramba, krizno upravljanje, varnostni sistem
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 65; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (632,40 KB)

7.
Zavzetost in izgorelost zaposlenih pri delu na domu med epidemijo covid-19
Gregor Gorjan, 2024, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V okviru teoretičnega dela smo izvedli pregled splošnega stanja na področju zavzetosti in izgorelosti v času epidemije covida-19 pri zaposlenih, ki so opravljali svoje delovne zadolžitve na domu. Teoretični del magistrskega dela se najprej na splošno dotakne pojma epidemije covida-19 in ukrepov za obvladovanje epidemije. Pregledane so ključne točke za preprečevanje pandemske izčrpanosti, saj je tovrstna utrujenost v končni fazi posledica neprestanega strahu, izolacije, nenehnih sprememb in negotovosti za prihodnost. Osrednja tema magistrske naloge se dotika dela na domu. Opredelili smo, kaj delo na domu je in katere so osnovne zahteve, ki jih je potrebno izpolnjevati za zakonsko ureditev dela na domu. V naslednjem podpoglavju obravnavamo pojem zavzetosti zaposlenih. Pregledali smo, kaj sploh je zavzetost in kako nanjo gledajo različni avtorji. Predstavljeni so dejavniki, ki vplivajo na zavzetost zaposlenih. Opredeljena so tudi orodja, s katerimi se meri zavzetost zaposlenih. Prek različnih oblik merjenja vodstvo pridobi ustrezne podatke o zaposlenih, o njihovih pogledih in o tem, kaj se lahko izboljša v prihodnje. Opravljen je tudi pregled opredelitev različnih avtorjev na pojem izgorelosti ter simptome stresa in izgorelosti. V nadaljevanju je predstavljena primerjava razlik med stresom in izgorelostjo. Prav tako so obravnavane različne vrste izgorelosti, ki so povezane z delom in načini merjenja izgorelosti. V empiričnem delu magistrskega dela smo izvedli analizo obstoječega stanja na področju zavzetosti in izgorelosti. V okviru naloge je potekala raziskava področja dela na domu v času epidemije covida-19. V magistrski nalogi smo ugotavljali, ali so bili respondenti zavzeti za opravljanje dela na domu in ali obstajajo razlike med zavzetostjo zaposlenih za delo na domu glede na spol, torej ali so bile ženske enako zavzete za delo kot moški. Ugotavljali smo tudi, ali obstaja pozitivna povezava med stopnjo zavzetosti zaposlenih in stopnjo izgorelosti pri opravljanju dela na domu. Pri stopnji izgorelosti nas je tudi zanimalo, katera skupina delavcev se je počutila najbolj izgorela glede na starost svojih otrok. Na koncu raziskave pa smo želeli oceniti prisotnost izgorelosti v času epidemije covida-19 v primerjavi s časom pred epidemjo. Glede na to, da se je delo na domu v času epidemije izkazalo kot pozitivno in učinkovito ter je pripomoglo k manjšemu izgorevanju, predalgamo, da tam, kjer je mogoče, ostane možnost dela na domu v celoti ali v hibridni obliki.
Ključne besede: Covid-19, delo na domu, zavzetost, izgorelost
Objavljeno v DKUM: 22.05.2024; Ogledov: 126; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (753,04 KB)

8.
Umetna inteligenca v kriznem upravljanju - pomoč ali varnostno tveganje?
Miha Peternelj, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod: V diplomskem delu smo raziskali, ali lahko uporaba umetne inteligence v kriznem upravljanju, predvsem v simulacijah, predstavlja varnostno tveganje. Soočili smo se z vprašanjem, ali lahko pri uporabi orodij za krizno upravljanje, tako tistih za simulacijo kot drugih, za samo reševanje kriznih situacij, ki so podprti z umetno inteligenco v popolnosti pričakujemo le pomoč? Namen: Želeli smo preveriti, če glede na princip delovanja AI, torej strojno učenje in možnost obdelave, komuliranja ter povzemanja informacij, ne prihaja do varnostnih tveganj, ki v svoji biti presegajo koristi, ki jih dobimo z uporabo omenjenih orodij. Metode dela: Želene in iskane podatke smo dobili z iskanjem podobnih rešitev na spletu, pridobivanjem informacij s pomočjo spletnih člankov ter druge literature, tudi s pomočjo spletnih portalov, kot je YouTube. Rezultati: Z lastnim raziskovanjem, komunikacijo s strokovno javnostjo in analizo spletnih in drugih virov smo pridobili informacije o razvoju, možnostih ter aplikativnih zasnovah uporabe AI v simulacijah in v kriznem upravljanju, ter zaupanju v informacije, ki bi jih moderna tehnologijja s pomočjo umetne intelligence ponudila na tem področju. Razprava in zaključek: Na začetku našega diplomskega dela smo se spraševali, ali uporaba AI v simulacijah na področju kriznega upravljanja lahko pomeni znatno ali le zanemarljivo varnostno tveganje. Opredelitev do tega vprašanja ne prinaša enoznačnih rezultatov, rešitev ali odgovorov. Glede na trenutno situacijo lahko trdimo, da dejansko še nismo na stopnji razvoja in implementacije rešitev podprtih z AI v simulacijskem okolju, kjer bi glede na rezultate lahko trdili o njihovi nesporni kredibilnosti. Naš zaključek je, da nekritična in s strokovno podporo izvedena simulacija z AI v kriznem upravljanju, lahko še vedno pomeni visoko varnostno tveganje, ne glede na stopnjo resnosti
Ključne besede: Umetna inteligenca, tveganje, simulacija
Objavljeno v DKUM: 14.05.2024; Ogledov: 209; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

9.
Prostovoljstvo na športnih prireditvah: študija primera EURO 2021 U21
Amadeja Marovt, 2024, diplomsko delo

Opis: Predstavitev in prikaz dela prostovoljcev na veliki športni prireditvi. Osredotočenje na pridobitev osnovnega profila prostovoljca, ki je sodeloval na športni prireditvi, ki je potekala v Sloveniji leta 2021 in sicer Evropsko prvenstvo 2021- U21 (EURO 2021-U21). Obravnavanje prostovoljcev s strani nogometnih organizacij, kot so Nogometna zveza Slovenije in UEFA. Vpliv epidemije SARS-CoV-2 na samo organizacijo dogodka in udeležbo prostovoljstva na njem. Analiza zadovoljstva prostovoljcev z organizacijo prostovoljnega dela na prireditvi.
Ključne besede: Evropsko prvenstvo, U21, nogomet, prireditev, prostovoljstvo, prostovoljci, epidemija, covid-19
Objavljeno v DKUM: 04.04.2024; Ogledov: 673; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

10.
Model kadrovskih procesov v dobi digitalizacije in staranja zaposlenih
Nena Hribar, 2023, doktorska disertacija

Opis: Raziskava obravnava področje kadrovskega managementa, ki je v današnjem času še kako pomemben sopotnik strateškega razvoja organizacij. Na izbranih kadrovskih procesih se je v povezavi z demografskimi in tehnološkimi spremembami družbe z ustrezno teoretično podlago in raziskovalnim procesom pristopilo k pripravi modela kadrovskih procesov, ki je v prvi vrsti izvirni znanstveni doprinos na področju organizacijskih ved, ožje kadrovskega managementa. Staranje prebivalstva je značilnost praktično vseh držav po svetu in ključno sooblikuje pogoje delovanja organizacij. Značilnosti, ki jih povezuje management organizacij in se dotikajo strateškega delovanja kadrovskega managementa, so vzete v ozir tudi z vidika starostne komponente zaposlenih. Na eni strani imamo tako opravka z izkušnjami zaposlenimi, ki tvorno prispevajo k učinkovitemu in uspešnemu delovanju organizacij, na drugi strani pa pogoje dela, ki jih delegira tehnološki trend razvoja družbe in organizacij, ki pogosto prehiteva trend soočanja s spremembami z vidika zaposlenih, ki se uvrščajo med starejše zaposlene. Na kakšen način pristopati z vidika kadrovskega managementa, ki po vseh teoretičnih zasnovah in aplikativnih izkušnjah predstavlja strateško funkcijo organizacij, je vprašanje, ki je v prvi vrsti povezano z izvajanjem kadrovskih procesov, na drugi strani pa se veže na zaposlene. Ob tem se v skupen mozaik uvršča tudi dimenzija tehnologije, ki je že pred časom prehitela administrativno vodenje zaposlenih in ravno tako prehiteva tudi marsikateri del delovanja v organizacijah. Model kadrovskih procesov predstavlja noviteto na področju znanstvenega raziskovanja v okvirih organizacijskih ved. Pomeni pa tudi doprinos kot strateško orodje organizacijam, ki kadrovski management smelo vključujejo v glavno strukturo managementa organizacij.
Ključne besede: kadrovski management, kadrovski procesi, digitalizacija, staranje, model kadrovskih procesov
Objavljeno v DKUM: 26.03.2024; Ogledov: 211; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

Iskanje izvedeno v 2.4 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici