| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Karakterizacija viskijev z GC-MS in ICP-MS ter njihova kemometrijska klasifikacija
Domen Kermc, 2018, magistrsko delo

Opis: Viski je destilirana alkoholna pijača iz žita, ki vsebuje veliko spojin in ionov, katerih koncentracija se razlikuje glede na uporabljene sestavine in postopek proizvodnje. Viskiji so zaradi svoje cene pogosto tarča ponarejevalcev. Da zaščitimo potrošnike, njihovo pristnost preverjamo z različnimi instrumentalnimi tehnikami, podprtimi s kemometrično obdelavo podatkov. Največ raziskav je bilo narejenih na področju preverjanja pristnosti škotskih viskijev, medtem ko so viskiji drugih regij slabše raziskani. V 43 trgovsko dosegljivih viskijih s Škotske, Irske, Združenih držav Amerike in Kanade smo netarčno določevali različne skupine spojin in kovin. S plinsko kromatografijo smo določevali lahkohlapne komponente (višji alkoholi in estri) in težjehlapne komponente (težjehlapni alkoholi, kisline in monosaharidi). Vsebnost kovin smo določili z masnim spektrometrom z induktivno sklopljeno plazmo (ICP MS). Posamezne delne faze uporabljenih analiznih postopkov smo optimirali tako, da smo dobili čim višje izkoristke posameznih preiskovanih komponent in čim boljšo ločljivost njihovih kromatografskih vrhov. S kemometrično obdelavo rezultatov, pridobljenih s kemijskimi analizami, smo vzorce grupirali po vrsti in regiji, pri čemer smo uporabili linearno diskriminantno analizo (LDA), dobljene modele pa navzkrižno validirali. V vzorcih viskijev smo analizirali vsebnosti 32 kovin, 6 lahkohlapnih komponent in 107 težjehlapnih komponent, od katerih smo uspešno določili in kemometrično obdelali 7 kovin, 6 lahkohlapnih komponent in 69 težjehlapnih komponent. Z linearno diskriminantno analizo smo razvili modele, ki omogočajo ločitev viskijev po vrsti in regiji. Razviti modeli dajejo pri navzkrižni validaciji napako pod 10 %.
Ključne besede: viski, klasifikacija, plinska kromatografija, ICP-MS, LDA
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 630; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (2,68 MB)

2.
Optimizacija in validacija metode za določanje sestave eteričnih olj hmelja s plinsko kromatografijo
Ksenija Rutnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Hmelj (Humulus lupulus L.) v pivovarstvu predstavlja eno ključnih komponent, ki vpliva na okus in aromo piva. Poznamo več tipov arome, npr.: sadno, citrusno, zeliščno, cvetlično in tipično hmeljno aromo. Katera od njih prevladuje v posameznem kultivarju je odvisno od sestave eteričnega olja določenega kultivarja, zato je za pivovarje pomembno, da lahko pridobijo informacije o sestavi eteričnega olja, saj lahko le tako izberejo tisti kultivar, ki bo njihovemu pivu dala želeno aromo. V ta namen smo na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije optimizirali in validarali metodo za določevanje sestave eteričnega olja hmelja. Za metodo določevanja sestave eteričnih olj hmelja smo uporabili metodo iz zbirke standardnih metod Evropskega pivovarskega združenja (EBC). Za pridobitev eteričnega olja hmelja smo izvedli destilacijo z vodno paro, za analizo sestave pa smo uporabili plinsko kromatografijo s plamensko-ionizacijskim detektorjem. Zaradi kompleksne sestave eteričnega olja hmelja je potrditev validacijskih parametrov za vsako komponento posebej praktično nemogoča. Iz tega razloga smo se osredotočili na 10 komponent in v sklopu validacije zanje preverjali selektivnost, linearnost, natančnost in točnost metode. Določili smo tudi mejo zaznavnosti in mejo določanja.
Ključne besede: hmelj, eterično olje, plinska kromatografija, optimizacija, validacija
Objavljeno: 14.09.2017; Ogledov: 1325; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (2,86 MB)

3.
Določanje vsebnosti lignina v hmelju
Klara Frangež, 2016, diplomsko delo

Opis: Lignin je edinstven in kompleksni naravni amorfni polimer katerega natančna kemična struktura ni dobro znana. Je izjemno vsestranski izdelek, ki se nahaja v rastlinah, predvsem v celicah, med celicami in v celičnih stenah. Rastlinam zagotavlja trdno strukturo; zelenjavi omogoča, da je bolj hrustljava in čvrsta, drevesom pa višjo rast. Namen diplomskega dela je bil razvoj in vpeljava metode za določanje lignina v rastlinskem tkivu zdravih in obolelih hmeljnih rastlin s spektrofotometričnim postopkom. V diplomskem delu smo z večkratnimi ekstrakcijami analizirali različne dele hmelja (korenine, liste, trto in storžke) ter primerjali razliko vsebnosti lignina v obolelem (npr. z viroidom razpokanosti skorje agrumov - CBCVd) in zdravem hmelju. Predpostavljali smo, da ima zdrava rastlina višjo vsebnost lignina kot obolela, česar z meritvami nismo povsem potrdili. Ugotovili smo, da pri nekaterih delih rastlin ni signifikantnih razlik pri vsebnosti lignina, drugje pa so. Tako smo dokazali, da najmanjšo vsebnost lignina vsebujejo korenine, sledijo jim storžki, listi in trta. Prav tako smo v diplomskem delu preverili ali je valovna dolžina, ki se uporablja za merjenje absorbance v literaturi, primerna. Potrdili smo, da je za delo primerna valovna dolžina 280 nm. Potrdili smo tudi, da je metoda za določanje lignina v rastlinskih delih hmelja z UV-Vis spektrofotometričnim postopkom točna, natančna (ponovljiva in obnovljiva) ter primerna za nadaljnje analize določanja lignina. Test linearnosti je pokazal, da je metoda v delovnem območju od 0,53 mg do 6,6 mg linearna.
Ključne besede: lignin, hmelj, UV-Vis, viroid
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 922; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

4.
Določanje vsebnosti β- glukanov v sladici in pivu
Tamara Govejšek, 2016, diplomsko delo

Opis: β-glukani so polisaharidi, v katerih so glukozne molekule povezane z (1→3) in (1→4) β glikozidnimi vezmi. Zaradi različnega tipa povezav in razvejanosti, lahko β-glukani varirajo v topnosti, molekulski masi, terciarni strukturi in konformaciji. Vse te karakteristike imajo vpliv na različne imunske efekte. Ječmenovi β-glukani so koncentriran vir vodotopnih prehranskih vlaknin. Njihovi učinki so povezani s povišanjem viskoznosti v tankem črevesju. Zaradi viskoznosti se upočasni vsrkavanje hranil in posledično se zmanjša glikemični indeks. Namen našega eksperimentalnega dela je bil določanje β-glukanov v sladici in pivu s tekočinsko kromatografijo in fluorescentno detekcijo. Metodo smo tudi optimirali in validirali s pomočjo osnovnih parametrov, kot so točnost, natančnost, obnovljivost, ponovljivost. LOD in LOQ nismo določevali, saj so vse koncentracije analita v naših vzorcih nad mejo določljivosti in so v našem merilnem območju. Ugotovili smo, da naša umeritvena krivulja ni linearna temveč je krivulja drugega reda. R2 je 0,9975, kar pomeni, da se krivulja zadovoljivo prilega našim točkam umeritvene krivulje. Meritve smo izvajali v koncentracijskem območju od 25–300 mg/L. Standardne raztopine je bilo potrebno dnevno pripraviti sveže, saj so se tekom tedna umeritvene krivulje standardnih raztopin močno spreminjale. V nekaterih primerih smo morali vzorce redčiti v razmerju 1:9, zaradi previsokega odziva detektorja. Iz posnetih kromatogramov smo odčitali površine pod kromatografskimi vrhovi in s pomočjo enačbe umeritvene krivulje izračunali koncentracijo β-glukanov v pivu. Selektivnost metode smo potrdili s pomočjo specifičnih karakteristik FLD detektorja, ki uporablja specifični valovni dolžini vzbuditve in emisije β-glukanov.
Ključne besede: β-glukani, validacija, calcofluor reagent, pivo, HPLC-FLD
Objavljeno: 08.09.2016; Ogledov: 1099; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

5.
DOLOČANJE SKUPNIH OGLJIKOVIH HIDRATOV V PIVU
Neja Tevž, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je razvoj in vpeljava UV-VIS sprektrofotometrično metode za določanje skupnih ogljikovih hidratov v pivu. Vpeljali smo jo z namenom, ker morajo biti po novi evropski zakonodaji za označevanje živil in pijač, vse hranilne vrednosti živil in pijač jasno podane na emabalaži le teh. Metoda temelji na merjenju absorbance kompleksa antrona in prisotnih ogljikovih hidratov v pivu pri 625 nm, z uporabo eksternega standarda. Eden izmed namenov diplomskega dela je tudi validacija metode, ki je podana z nekaterimi osnovnimi parametri, kot so natančnost, točnost, obnovljivost, ponovljivost, heteroscedastičnost, mejo določljivosti (LOQ) in mejo zaznavnosti (LOD), za katero pa smo že na začetku dela ugotovili, da je ni potrebno določevati, saj je v vseh realnih vzorcih koncentracija analita tako visoka, da je dosti nad mejo določljivosti in pade v naše merilno območje. Z izdelavo umeritvene krivulje smo potrdili, da je merilno območje metode ustrezno linearno na širšem območju, od 5-125 mg/l in ne le od 20-80 mg/L, kot je to podano v osnovni metodi. Z optimizacijo metode smo preverili čas obstojnosti barvnega kompleksa in čas segrevanja raztopin. Preverili smo ali je pomembno vzorce pred delom ohlajati, in ali je pred vsakim merjenjem potrebna priprava svežega reagenta. Posneli smo tudi spektre čiste raztopine reagenta in vzorca, kjer smo pokazali, da sam reagent absorbira pri drugi valovni dolžini, kot vzorec, kjer je razvit barvni kompleks in s tem potrdili selektivnost metode.
Ključne besede: spektrofotometrija, ogljikovi hidrati, pivo, validacija, antron
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 1125; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (5,50 MB)

6.
Modeliranje zgodnje napovedi stopnje alfa-kislin pri hmelju (Humulus lupulus L.)
Viljem Pavlovič, Andreja Čerenak, Martin Pavlovič, Iztok Jože Košir, Črtomir Rozman, Marko Bohanec, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Analiza soodvisnosti med meteorološkimi spremenljivkami in stopnjo alfa-kislinv kultivarjih hmelja je v obdobju 1994-2008 pokazala, da se slovenski kultivarji zelo podobno odzivajo na vremenske vplive. Testirali smo vplive temperature zraka, količine padavin in dolžine sončevega obsevanja na količino alfa-kislin v storžkih. Vse proučevane meteorološke spremenljivke kažejo v določenih fenoloških fazah hmeljne rastline od najmanj zmerne do visoke stopnje soodvisnosti s stopnjami alfa-kislin testiranih kultivarjev hmelja. Te lahko združimo glede na meteorološke odzive v dve skupini. Aurora, Celeia in Savinjski golding kažejo zelo visoko pozitivno medsebojno korelacijo (r=0,9; p<0,001). Na osnovi analiz soodvisnosti med stopnjami alfa-kislin v kultivarjih hmelja in meteorološkimi spremenljivkami je oblikovan osnutek modela za zgodnje napovedi alfa-kislin za kultivarje hmelja na območju Slovenije. Razultati aplikacije modela potrjujejo njegovo uporabnost za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: hmelj, alfa-kisline, vremenski podatki, modeliranje, simulacije
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1266; Prenosov: 26
URL Povezava na celotno besedilo

7.
DINAMIKA NASTAJANJA VIŠJIH ALKOHOLOV IN ESTROV V FERMENTIRANIH PIJAČAH IZ JEČMENOVEGA, KVINOJINEGA IN AJDOVEGA SLADU
Natalija Brečko, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bila uvedba in validacija analizne metode za določanje višjih alkoholov in estrov v pivu in pivu podobnih pijačah v odvisnosti od surovine in zaporednega števila fermentacij. Omenjene spojine v pivu nastajajo kot stranski produkti med procesom fermentacije in prispevajo predvsem k aromi piva tako v pozitivnem kot v negativnem smislu. Pomembnejši alkoholi v pivu, ki smo jih določali so: metanol, 1-propanol, izobutanol (IUPAC nomenklatura: 2-metilpropan-1-ol), 2-metilbutanol, 3-metilbutanol ter 2-feniletanol. Pomembnejši analizirani estri so bili: etil acetat, izoamil acetat ter 2-feniletil acetat. Ti tvorijo tradicionalni nabor pomembnejših hlapnih spojin, ki se tudi najpogosteje spremljajo v pivu. Poleg tega smo poskušali določiti tudi: vicinalna diketona 2,3-butandion (diacetil) in 2,3-pentandion ter aldehida acetaldehid in trans-2-nonenal, ki so prav tako pomembni predstavniki arome piva. Namen raziskave je bil validirati omenjeno metodo in ugotoviti ali je primerna za določanje vicinalnih diketonov in aldehida, primerjati vsebnosti zgoraj omenjenih hlapnih spojin v pivinah in pivu iz različnih surovin (ječmen, ajda, kvinoja) ter preučiti vpliv večkratne zaporedne uporabe kvasovke pri fermentaciji. Kot metodo za določevanje smo uporabili plinsko kromatografijo destilata piva. Rezultati nakazujejo, da tako surovina kot zaporedna fermentacija vplivata na končne koncentracije hlapnih snovi, kot tudi na potek njihovega nastanka med fermentacijo. Razlike pri ajdi v primerjavi z ječmenom niso tako velike, da bi močno vplivale na kvaliteto končnega produkta, pri kvinoji pa so odstopanja od tipičnega ječmenovega piva relativno velike, zato praktično ne more služiti kot brezglutenski nadomestek običajnega piva. Kvasovka, ki smo jo pri vseh eksperimentih uporabljali (S. pastorianus TUM 34/70) se je z vidika hlapnih spojin izkazala kot primerna za zaporedno fermentacijo ječmenove, ajdove in kvinojine pivine.
Ključne besede: pivo, plinska kromatografija, alkoholi, estri, validacija, gluten
Objavljeno: 28.03.2014; Ogledov: 1849; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (3,70 MB)

8.
Določanje SO2 v pivu
Maja Kavc, 2013, diplomsko delo

Opis: V pivu nastaja žveplov dioksid, ki je v previsokih koncentracijah za nekatere skupine ljudi zdravju škodljiv. Zakonsko predpisana najvišja dovoljena koncentracija žveplovega dioksida v pivu je v Republiki Sloveniji 20 mg/L. Namen diplomskega dela je bila validacija analizne metode za določanje žveplovega dioksida v pivu. Metoda, ki smo jo želeli validirati, je destilacijska metoda s titracijo in je uradna predpisana metoda Republike Slovenije za določanje žveplovega dioksida v pivu. To metodo smo primerjali s spektroskopsko metodo, ki je že bila validirana in uporabljana, vendar je bila iz seznama uradnih metod umaknjena. Rezultati analize so pokazali, da je destilacijska metoda primerna za analizo žveplovega dioksida v pivu, saj je njena obnovljivost dobra (RSD je 1,6 %). Praktično uporabo metode smo preverili na 25 različnih vzorcih piva (svetlo, temno, brezakoholno, pivo z nizko vsebnostjo alkohola, mešanice piva in ekstrakta) ter rezultate primerjali s spektrofotometrično metodo. Ugotovili smo, da so bile pri večini vzorcev izmerjenje koncentracije SO2 po destilacijski metodi nekoliko nižje kot pri uporabi spektrofotometrične določitve.
Ključne besede: žveplov dioksid, pivo, spektrofotometrija, destilacijska metoda, validacija
Objavljeno: 02.04.2013; Ogledov: 2280; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

9.
KARAKTERIZACIJA ANTOCIANINSKIH PROFILOV SADNIH SOKOV RDEČEGA SADJA
Sanela Selimović, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil validirati analizno metodo za kvalitativno in kvantitativno določanje antocianinov v rdečem sadju in sadnih sokovih iz rdečega sadja. S tem smo želeli izboljšati metodologijo kontrole kvalitete naravnih produktov, ki vsebujejo naravna barvila (EEC E163). Z visokotlačno tekočinsko kromatografijo (HPLC) smo analizirali metanolne ekstrakte rdečega sadja v 6 vzorcih slovenskega porekla in sadnih sokov iz rdečega sadja, v 16 vzorcih slovenskega porekla in za primerjavo še 3 vzorce iz tujine (Avstrija in Italija). Za potrebe razvrščanja je bila prvotno potrebna predhodna identifikacija značilnih antocianinov za posamezno vrsto rdečega sadja s pomočjo standardnih raztopin dostopnih antocianinov. Opravili smo validacijo analizne metode, določili linearnost, natančnost, točnost, mejo določanja in časovno stabilnost metanolnega ekstrakta. Na osnovi vseh rezultatov smo ugotovili, da gre v Sloveniji za kvalitetne izdelke rdečega sadja in sadnih sokov iz rdečega sadja, saj se nikjer med analiziranimi vzorci ne pojavljajo signifikantne razlike.
Ključne besede: aditivi, barvila, antocianini, ekstrakcija, validacija, tekočinska kromatografija
Objavljeno: 19.11.2010; Ogledov: 2546; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (2,30 MB)

10.
Validacija analizne metode za določanje glukozinolatov v semenih navadnega rička (Camelina sativa )
Anja Moškon, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bila validacija analizne metode za določanje glukozinolatov v semenih navadnega rička. Določili smo vsebnosti glukozinolatov z visokotlačno tekočinsko kromatografijo (po dveh različnih metodah) v 27 vzorcih slovenskega porekla, treh zaporednih letin (2007,2008 in 2009). Za primerjavo smo določili glukozinolate še 4 vzorcem iz tujine (Danska, Nemčija, ZDA in Finska). Vzorcem smo določili še delež vlage in količino olja. Opravili smo validacijo analizne metode, določili linearnost, natančnost, mejo določljivosti, časovno stabilnost ekstrakta in vpliv vremenskih razmer na vsebnost glukozinolatov. Na osnovi vseh rezultatov smo ugotovili, da gre v Sloveniji za eno samo vrsto navadnega rička, saj se nikjer med analiziranimi vzorci ne pojavljajo signifikantne razlike.
Ključne besede: navadni riček, Camelina sativa, glukozinolati, HPLC, validacija
Objavljeno: 20.07.2010; Ogledov: 3850; Prenosov: 353
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici