1. Kakovost življenja bolnikov s sistemskim lupusom eritematozusom v času pandemije covida-19Nejc Žaler Vogrin, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: SLE je kronična avtoimunska bolezen, ki prizadene različne organe in zahteva stalno medicinsko oskrbo. Med pandemijo covida-19 so se pacienti soočali z oteženim dostopom do zdravstvenih storitev, povečanimi psihosocialnimi bremeni in poslabšanjem fizičnega zdravja. Namen tega pregleda literature je analizirati, kako je pandemija vplivala na kakovost življenja pacientov s SLE.
Metode: Pregled literature je bil opravljen v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL (EBSCO), Medline, Cochrane Library in SAGE z uporabo vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Opravljena je bila analiza in sinteza izbrane literature.
Rezultati: Od skupno 122 identificiranih člankov je bilo v končno analizo vključenih osem raziskav s kvantitativno metodologijo. Pandemija je negativno vplivala na fizično zdravje pacientov, kar se je kazalo v povečani aktivnosti bolezni, zmanjšani adherenci in povečani hospitalizaciji, kar je poslabšalo kakovost življenja.
Diskusija in zaključek: Pregled kaže na zmanjšano kakovost življenja pacientov s SLE med pandemijo, zaradi omejenega dostopa do zdravstvenih storitev in povečanega psihosocialnega bremena. Izpostavljena je potreba po boljšem sistemskem pristopu, razvoju telemedicine in večji podpori kroničnim bolnikom za ublažitev učinkov prihodnjih kriz na njihovo življenje.
Ključne besede: avtoimunske bolezni, psihosocialni vplivi, pandemija
Objavljeno v DKUM: 11.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 60
 Celotno besedilo (1,06 MB) |
2. Zdravstvenovzgojno delo pri preprečevanju dejavnikov tveganja za aterosklerozo pri bolnikih z revmatoidnim artritisomAmer Haseljić, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Revmatoidni artritis je avtoimunska bolezen, ki povečuje tveganje za kardiovaskularne bolezni zaradi kroničnega vnetnega procesa. Ateroskleroza je pogost zaplet revmatoidnega artritisa, ki prispeva h kardiovaskularnim boleznim. V zaključnem delu smo želeli predstaviti zdravstvenovzgojno delo pri preprečevanju dejavnikov tveganja za aterosklerozo pri bolnikih z revmatoidnim artritisom.
Metode: V zaključnem delu smo uporabili sistematični pregled literature za identifikacijo člankov, ki obravnavajo izobraževalne programe za bolnike z revmatoidnim artritisom o preprečevanju ateroskleroze. Uporabljena je bila PIO metoda za iskanje literature v podatkovnih bazah CINAHL Ultimate, PubMed in Cochrane Library. Prikaz poteka procesa iskanja literature je prikazan s PRISMA diagramom. Zbrani podatki so analizirani z vsebinsko analizo.
Rezultati: V končno analizo je vključenih 7 člankov, ki so pokazali različne izobraževalne pristope za izboljšanje znanja bolnikov o dejavnikih tveganja za aterosklerozo. Programi so vključevali telesno aktivnost, prehranske spremembe in razumevanje vpliva zdravil na tveganje za kardiovaskularne bolezni.
Razprava in zaključek: Raziskave so kažejo, da izobraževalni programi lahko znatno povečajo znanje bolnikov o tveganjih za aterosklerozo in spodbudijo spremembe v življenjskem slogu. Prilagojeni izobraževalni pristopi, ki vključujejo strokovnjake in raznolike metode učenja, so ključni za uspeh programov. Nadaljnje raziskave bi morale raziskati dolgoročne učinke teh programov na klinične izide bolnikov z revmatoidnim artritisom.
Ključne besede: revmatoidni artritis, ateroskleroza, dejavniki tveganja, zdravstvenovzgojno delo
Objavljeno v DKUM: 09.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 44
Celotno besedilo (1,60 MB) |
3. Henoch-Schönleinova purpura pri odraslemHelena Skačej, Iztok Holc, Artur Pahor, 2009, izvirni znanstveni članek Opis: Background: Henoch-Schonlein purpura (HSP) is a systemic inflammation of small-vessel walls that predominantly affects children. In adults, on the other hand, it appears rarely, and can be more severe. The disease is characterised by a tetrad of clinical signs which manifest the skin, joint, gastrointestinal, and kidney involvement. HSP is diagnosed using internationally-accepted criteria. At present, there is no effective specific therapy for children and adults. However, in cases of severe organ involvement, aggressive treatment may stabilise the disease. Case report: We present a case of a 59-year-old immunologically uncom- promised patient with an extremely severe form of HSP. Epidemiology, etiopathogenesis, clinical features, diagnostic procedures, differential diagnosis, treatment, and prognosis of the disease are discussed. Conclusions: The patient was treated with corticosteroids, human polyspecific immunoglobulins, and immunosuppressive agents. A satisfactory clinical remission has been achieved.
Ključne besede: sistemski vaskulitis, Henoch-Schönleinova purpura, odrasli bolnik
Objavljeno v DKUM: 19.04.2024; Ogledov: 184; Prenosov: 3
Celotno besedilo (231,67 KB)
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. Seznanjenost bolnikov z luskavico s psoriatičnim artritisomŠpela Kebrič, 2020, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Psoriatični artritis predstavlja kronično obolenje sklepov, ki se lahko razvije pred ali po pojavu luskavice ali vzporedno z njo. Bolniki velikokrat zaradi nepoznavanja bolezni ne prepoznajo in prepozno poiščejo pomoč zdravstvenega osebja. Pomembno je, da so tako kot bolniki z luskavico kot tudi tisti brez luskavice seznanjeni z boleznijo psoriatični artritis. Namen diplomskega dela je torej ugotoviti, kakšna je seznanjenost ljudi s tem obolenjem.
Raziskovalne metode: Zaključno delo temelji na deskriptivni in kvantitativni metodi dela. V empiričnem delu smo uporabili kot inštrument raziskovanja anketni vprašalnik, kjer smo zajeli namenski vzorec, ki je zajemal 25 bolnikov z luskavico in 25 bolnikov brez bolezni luskavice. Zbrane podatke smo predstavili s programoma Microsoft Word in Microsoft Excel.
Rezultati: Z izvedeno raziskavo smo ugotovili, da je poznavanje psoriatičnega artritisa med bolniki, v primerjavi z bolniki v kontrolni skupini, boljše. Večina anketiranih je največ informacij o bolezni prejela v zdravstvenih ustanovah in na spletnih straneh. Med bolniki z luskavico je predvsem dobra informiranost glede temeljnih značilnostih psoriatičnega artritisa, slabše pa je poznavanje natančnejših informacij. Tudi informiranost med bolniki v kontrolni skupini se je izkazala kot dobra, čeprav jih večina ne pozna psoriatičnega artritisa.
Diskusija in zaključek: Bolniki z luskavico so dobro seznanjeni z boleznijo psoriatični artritis. Osveščenost glede bolezenskih znakov bi lahko bila boljša, saj le ti bolniku omogočajo, da bolezen lažje prepozna. Menimo, da bi lahko ozaveščenost ljudi izboljšali z zdravstveno-vzgojnimi gradivi in brezplačnimi predavanji.
Ključne besede: kronična bolezen sklepov, informiranost, nepoznavanje bolezni, zdravstvena ustanova, zdravstveno-vzgojna gradiva
Objavljeno v DKUM: 21.09.2020; Ogledov: 1029; Prenosov: 94
Celotno besedilo (543,23 KB) |
9. Genetska in farmakogenetska analiza genov iz družine dejavnika tumorske nekroze pri revmatoidnem artritisu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjeDanijela Cole, 2019, diplomsko delo Opis: Revmatoidni artritis (v nadaljevanju RA) je avtoimunska bolezen, ki jo povzročajo različni dejavniki. Prizadene približno 1% odraslih v Sloveniji in po svetu, najpogostejše med njimi so ženske. Gre za heterogeno, kronično vnetno bolezen, katera napade sklepe oz. sinovinalno tkivo. Bolezen je posledica delovanja tako okoljskih kot genetskih dejavnikov. Za zdravljenje so najbolj učinkovita biološka zdravila, večina deluje na principu zaviranja dejavnika tumorske nekroze (TNF).
Namen naše diplomske naloge je bil poiskati povezave med izbranimi polimorfizmi v genih iz družine TNF in nastankom RA ter odgovor na terapijo pri RA. V nalogi smo se osredotočili na slovensko populacijo, na voljo smo imeli 276 vzorcev bolnikov z RA ter 123 zdravih posameznikov, na katerih smo z metodo verižne reakcije s polimerazo, ki ji je sledil polimorfizem dolžin restrikcijskih fragmentov (PCR-RFLP), ter analizo taljenja visoke ločljivosti (HRM) genotipizirali izbrane polimorfizme posameznega nukleotida (SNP-je) v genu TRAF1 (rs3761847) ter v regiji gena TNFAIP3 (rs6920220). Nadalje smo primerjali alelne in genotipske frekvence analiziranih SNP-jev med bolniki z RA ter zdravimi posamezniki ter glede na klinične podatke.
V okviru diplomske naloge smo potrdili statistično značilno povezavo SNP-ja rs6920220 z nastankom RA ter povezavo tega SNP-ja z odgovorom na terapijo, pri čemer je alel A tisti, ki je povišan v skupini bolnikov v primerjavi z zdravimi posamezniki ter je povezan s slabšim odgovorom. Prav tako smo nakazali na morebitno vlogo SNP-ja rs3761847 v genu TRAF1 pri nastanku RA. Tako smo v okviru dela potrdili povezavo genov iz družine dejavnika tumorske nekroze z nastankom in potekom RA v slovenski populaciji ter s tem prispevali nov potencialni biooznačevalec nastanka in poteka RA v slovenski populaciji.
Ključne besede: Revmatoidni artritis, faktor tumorske nekroze, genetika RA, farmakogenetska analiza, SNP
Objavljeno v DKUM: 10.10.2019; Ogledov: 1243; Prenosov: 98
Celotno besedilo (2,37 MB) |
10. Vpliv astme na življenjske aktivnosti pacientke z astmoSanja Grilč, 2016, diplomsko delo Opis: Izhodišča. Astma je pogosta bolezen, ki je razširjena med ljudmi različnih starostnih skupin. Je spremenljiva bolezen, ki lahko ogroža življenje. Zaradi astme morajo pacienti spremeniti svoj način življenja, saj vpliva na fizično ter psihično počutje.
Namen. Namen diplomskega dela je predstaviti astmo kot bolezen, ki se v današnjem času vedno pogosteje pojavlja. S pomočjo študije primera želimo ugotoviti negovalne diagnoze pacientke z astmo, ter ugotoviti kako bolezen vpliva na njene življenjske aktivnosti. Namen je tudi ugotoviti kakšno znanje ima pacientka o svoji bolezni, ter kako se z njo spopada.
Raziskovalna metodologija. Podatke za izdelavo diplomske naloge smo pridobili iz domače in tuje strokovne literature ter elektronskih virov. Izvedli smo študijo primera pacientke z astmo, v kateri smo ugotavljali vpliv astme na življenjske aktivnosti in kvaliteto življenja. S pomočjo vprašalnika in njene medicinske dokumentacije smo si pridobili vse potrebne podatke.
Rezultati. S pomočjo študije primera pacientke z astmo smo ugotovili, da ima astma velik vpliv na življenjske aktivnosti pacientke, saj je potrebno veliko stvari spremeniti, da se doseže želena kvaliteta življenja. Astma ima največji vpliv na dihanje ter rekreacijo pacientke, prav tako pa se mora pacientka izogibati škodljivim vplivom okolja. Pacientka je zadovoljivo poučena o zdravljenju astme. Pozna veliko informacij o astmi in je zelo odprta za nasvete. Družina ima veliko vlogo pri premagovanju pacientkine bolezni, saj jo spodbuja in spremlja na poti zdravega življenjskega sloga.
Sklep. Astma ima velik vpliv na kvaliteto pacientkinega življenja. Pacienti z astmo morajo biti poučeni o škodljivih zunanjih vplivih na bolezen, da se jim sami skušajo izogibati ter o zdravljenju. Veliko vlogo imata zdravnik in medicinska sestra, ki morata pacientom svetovati glede zdravljenja bolezni, ter pomagati doseči čim boljšo kvaliteto življenja. Pacienti z astmo potrebujejo podporo družine, saj se tako lažje spopadajo z boleznijo.
Ključne besede: astma, dihanje, zdravljenje, življenjske aktivnosti, medicinska sestra.
Objavljeno v DKUM: 04.07.2017; Ogledov: 2040; Prenosov: 246
Celotno besedilo (690,92 KB) |
