| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 67
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
uARMSolver: a framework for association rule mining
Iztok Fister, Iztok Fister, 2020, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: association rule mining, categorical attributes, numerical attributes, software framework, optimization
Objavljeno: 17.03.2021; Ogledov: 41; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (462,21 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Discovering associations in COVID-19 related research papers
Iztok Fister, Karin Fister, Iztok Fister, 2020, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: data science, metro maps, optimization
Objavljeno: 15.03.2021; Ogledov: 38; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (475,27 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Priročnik za računalniške vaje pri predmetu Orodja za razvoj aplikacij
Iztok Fister, Špela Pečnik, Sašo Karakatič, 2021, drugo učno gradivo

Ključne besede: aplikacije, računalniške vaje, e-gradiva
Objavljeno: 22.02.2021; Ogledov: 428; Prenosov: 296
.pdf Celotno besedilo (600,72 KB)

4.
Interoperability systems and intelligent services
Iztok Fister, 2021, drugo učno gradivo

Objavljeno: 19.02.2021; Ogledov: 124; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (4,75 MB)

5.
Ogrodje NiaAML za samodejno strojno učenje
Luka Pečnik, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskali področje samodejnega strojnega učenja in natančneje metodo za samodejno strojno učenje, imenovano NiaAML. Osredotočili smo se predvsem na iskanje klasifikacijskih cevovodov s pomočjo stohastičnih populacijskih algoritmov po vzorih iz narave. S pomočjo programskega jezika Python in knjižnic, ki jih ponuja, smo razvili istoimensko ogrodje za samodejno strojno učenje NiaAML, namenjeno iskanju in optimizaciji klasifikacijskih cevovodov. V ogrodju smo metodo NiaAML poskusili še izboljšati, nato pa smo primerjali rezultate med originalno in spremenjeno metodo NiaAML.
Ključne besede: algoritmi po vzorih iz narave, klasifikacijski cevovodi, samodejno strojno učenje
Objavljeno: 17.02.2021; Ogledov: 117; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (885,17 KB)

6.
Interaktivna vizualizacijska orodja za izboljševanje športnih treningov
Roman Šuster, 2020, magistrsko delo

Opis: Vsakodnevno se soočamo z veliko količino podatkov, ki jih generirajo elektronske naprave. Še več, ta količina se z dneva v dan celo povečuje in temu povečevanju ni videti konca. Vseprisotne elektronske naprave so korenito spremenile tudi življenje človeka. Med drugim te naprave beležijo naše odločitve, na podlagi katerih določajo naše preference, spremljajo naše nakupovalne navade v trgovinah, odkrivajo naše finančne navade in obnašanje na družbenih omrežjih. Zaradi vsega prej omenjenega so se razvile metode, ki omogočajo shranjevanje in obdelavo velike količine podatkov, ki jih danes označujemo z izrazom masivni podatki (angl. big data). V pričujočem magistrskem delu smo se lotili obdelave podatkov športnikov (natančneje kolesarjev) dobljenih iz športnih ur (npr. Polar, Garmin ipd.), ki spremljajo športnika med treningi. Na podlagi te analize lahko športni trener določi trende v obnašanju športnika znotraj predpisanih časovnih intervalov, na podlagi česar lahko ta ugotavlja, v kakšni trenutni formi je njegov varovanec in napovedati priporočila za njegov nadaljnji trening.
Ključne besede: podatkovno rudarjenje, analiza podatkov, vizualizacija, šport, spletna aplikacija
Objavljeno: 04.11.2020; Ogledov: 63; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (5,91 MB)

7.
Mobilna aplikacija za nadzor omrežnih strežnikov
Andrija Novaković, 2020, diplomsko delo

Opis: V delu predstavimo, kako poteka nemoten oddaljeni centralizirani nadzor strežniških operacijskih sistemov Windows Server in Ubuntu Server z uporabo t. i. demonskih procesov oz. storitev Windows (v nadaljevanju programski agenti). Pokažemo, kako programski agenti, v točno določenih časovnih intervalih, zajamejo najbolj pomembne podatke za sistemskega administratorja, kako te podatke pošiljajo in hranijo na zalednem sistemu ter kako je sama mobilna aplikacija izdelana. Odjemalce smo implementirali v programskih jezikih C# za platformo Windows ter Python za platformo Linux/Unix. Zaledni sistem je bil izdelan v skladu z arhitekturo REST in smo ga implementirali v programskem jeziku Python. Za oba trenutno najbolj popularna mobilna operacijska sistema Android in iOS smo razvili tudi mobilno aplikacijo, ki smo jo implementirali v ogrodju React-Native, kar nam je omogočilo prevajanje ene izvorne kode za dve platformi, tj. Android in iOS.
Ključne besede: mobilna aplikacija, nadzor strežnikov, demonski procesi, Windows storitve
Objavljeno: 04.11.2020; Ogledov: 72; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

8.
Namizna aplikacija za vizualizacijo športnih tekmovanj
Aljaž Konečnik, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavimo različne metode za zajem lokacije tekmovalcev na športnih tekmovanjih. Analiziramo različne metode za prikaz podatkov, ki jih lahko zajamemo na športnih tekmovanjih, in možnosti interakcije s takimi prikazi, ki jih lahko ponudimo uporabnikom. Predstavimo obstoječe primere vizualizacije športnih podatkov in opišemo, katere metode za zajem in prikaz podatkov so primerne pri različnih športih. Opišemo format GPX za formatiranje podatkov, pridobljenih z uporabo Globalnega sistema pozicioniranja, in delovanje ter uporabo Geolocation API-ja. Prikažemo tudi razvoj in delovanje namizne aplikacije za prikaz tekmovanj alpskega smučanja.
Ključne besede: vizualizacija, športna tekmovanja, WPF, aplikacija
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 59; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

9.
Primerjava in praktična uporaba ogrodij za izdelavo zalednih sistemov po principu REST
Jan Sušelj, 2020, diplomsko delo

Opis: Vzdrževanje aplikacij, omogočanje njihove podprtosti na različnih napravah in zagotavljanje varnosti je zaradi povečane kompleksnosti aplikacij vedno večji problem. Te probleme lahko rešimo z uporabo večslojne arhitekture. V diplomskem delu se osredinjamo na trislojno arhitekturo in podrobneje predstavimo aplikacijski sloj. Največ pozornosti smo posvetili razvoju zalednih sistemov po arhitekturnem principu REST, s pomočjo katerega smo izdelali štiri zaledne sisteme v izbranih ogrodjih. Za vsako ogrodje smo opredelili prednosti in slabosti ter navedli, za kakšne vrste aplikacij je ogrodje najbolj primerno. Ugotovili smo, da mora izbira ogrodja za razvoj zalednih sistemov temeljiti na podlagi vrste aplikacije, ki jo razvijamo, in na zahtevah, ki jih mora aplikacija zagotoviti.
Ključne besede: deljenje prevozov, REST, spletna ogrodja, trislojna arhitektura, zaledni sistem.
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 124; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

10.
Podatkovno rudarjenje pri iskanju najkoristnejšega posameznika košarkarske lige nba
Jaša Kšela, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje uporabo različnih metod podatkovnega rudarjenja, kot pomoč pri iskanju najkoristnejšega igralca ameriške profesionalne košarkarske lige NBA. Podatkovna baza je bila ustvarjena s pomočjo spletnega luščenja. Izluščene podatke smo nato vizualno predstavili in s pomočjo izvedenih metod strojnega učenja nad njimi poizkušali napovedati prihodnjega najkoristnejšega posameznika. Metode smo na koncu med seboj primerjali.
Ključne besede: podatkovno rudarjenje, košarka, strojno učenje, NBA, šport
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 140; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (993,75 KB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici