| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Grozd kot organizacijski model za razvoj turizma v lokalni skupnosti
Iztok Debevc, 2019, magistrsko delo

Opis: Grozd je sodobna organizacijska oblika medsebojnega povezovanja in deluje na različnih geografskih območjih. V osnovi gre za gospodarsko omrežje, v katero se združujejo podjetja, institucije, druge oblike organizacij in posamezniki, ki želijo prek medsebojnega povezovanja in sodelovanja uresničiti svoje in skupne cilje grozda. Deležniki se združujejo v grozde z dolgoročnimi nameni. Ker vsak izmed njih prispeva znanje in izkušnje s svojega področja, imajo tako vsi večje možnosti za razvoj in napredek ter so tako bolj konkurenčni na lokalnem in globalnem trgu. V lokalni skupnosti Kranjska Gora je prišlo do interesnega združevanja nekaterih deležnikov, ki delujejo na področjih digitalnega marketinga, informacijsko-telekomunikacijske tehnologije, visoko tehnološke infrastrukture, turističnih storitev ter raziskovalne dejavnosti in izobraževanja. Ti želijo z digitalizacijo preoblikovati obstoječi turizem na območju lokalne skupnosti Kranjska Gora. Deležniki so v začetni fazi medsebojnega sodelovanja, zato nimajo vzpostavljene organizacijske oblike, na podlagi katere bi se lahko združevali. Naš namen je bil zato, da v okviru magistrskega dela oblikujemo organizacijski model grozda za razvoj turizma v lokalni skupnosti. Organizacijski model grozda za razvoj turizma v lokalni skupnosti Kranjska smo oblikovali s pomočjo teoretičnih in empiričnih spoznanj. V empiričnem delu smo naredili posnetek in analizo obstoječega stanja organiziranosti deležnikov v turizmu v lokalni skupnosti Kranjska Gora, primerjalno analizo turističnih grozdov iz tujine in oblikovali predlog organizacijskega modela turističnega grozda za lokalno skupnost Kranjska Gora. Organizacijski model grozda oblikujemo po fazah, v okviru katerih je treba določiti vizijo, poslanstvo, cilje, strategijo, organizacijsko obliko in strukturo ter način financiranja. Ugotovili smo, da je najprimernejša organizacijska oblika registriranosti gospodarsko interesno združenje, organizacijsko strukturo pa naj sestavljajo skupščina, nadzorni odbor, upravni odbor in pisarna grozda. Za financiranje grozda je najprimernejša uporaba zasebnih in javnih finančnih sredstev iz različnih virov (članarine, donacije, sponzorstva, prihodki od tržnih in drugih dejavnosti, lokalna, državna in evropska javna sredstva). Zaradi dinamičnega okolja, v katerem deluje grozd, in razvoja dejavnosti je treba preverjati in posledično prilagajati tudi organizacijsko strukturo, za kar je primeren model 7S.
Ključne besede: organizacijski model, grozd, turistična destinacija, lokalna skupnost Kranjska Gora
Objavljeno: 16.10.2019; Ogledov: 609; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

2.
Varnostni vidiki paketnih pošiljk s specifično vsebino
Iztok Debevc, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi, ki je temeljila na delovanju podjetja Pošte Slovenije, smo v prvem poglavju predstavili dva najpomembnejša akta, ki urejata področje poštnih storitev. Z Zakonom o poštnih storitvah in Pravilnikom o splošnih pogojih za opravljanje poštnih storitev smo opisali in ponazorili ključne pojme za razumevanje nadaljnjih vsebin v diplomski nalogi. Nato smo predstavili tri pomembne akte podjetja Pošte Slovenije. To so Splošni pogoji izvajanja univerzalne poštne storitve, Splošni pogoji izvajanja drugih poštnih storitev in Splošni pogoji za dostop do poštnega omrežja družbe Pošta Slovenije d. o. o., ki poleg obeh prej omenjenih aktov zagotavljajo temeljno pravno podlago za poslovanje s poštnimi in drugimi storitvami. V nadaljevanju smo opisali vrste paketnih pošiljk, ki jih Pošta Slovenije ponuja svojim uporabnikom, predstavili pa smo tudi vrste embalaž, ki se jih uporablja za prenos takšnih ali drugačnih predmetov in snovi. Sledila je podrobna obravnava dovoljenih in prepovedanih vsebin. V tem poglavju smo skušali opisati ter pojasniti različne vrste predmetov in snovi skozi prizmo različnih zakonodaj, ki jih je potrebno upoštevati, če se želi izvajati prenos paketnih poštnih pošiljk s prej omenjenimi vsebinami. V naslednjem poglavju smo se osredotočili na tveganja, ki se pojavljajo pri pošiljanju pošiljk z nevarno in prepovedano vsebino ter skušali pojasniti, da predstavljajo ogromno tveganje iz različnih perspektiv. Po tveganjih smo se posvetili varnostnim ukrepom, ki jih Pošta Slovenije izvaja za zmanjšanje in preprečitev prenosa prepovedanih snovi v poštnih pošiljkah. Za lažje razumevanje in boljšo predstavo smo v poglavju »Praktični primeri pošiljk s prepovedano vsebino« predstavili primere pošiljk z nevarno in prepovedano vsebino, odkrite pri prenosu v Republiki Sloveniji. Nato smo opravili raziskavo, ki je temeljila na vprašanju o seznanjenosti ljudi z obravnavano tematiko, temu pa je sledila razprava, v kateri smo predstavili ter interpretirali rezultate ankete. V razpravi smo razpravljali tudi o temi nadzora in kontrole, ki jo izvaja Pošta Slovenije pri prenosu pošiljk. V zaključku smo odgovorili na hipotezi, ki smo si ju zastavili na začetku diplomskega dela.
Ključne besede: pošta, poštne storitve, poštne pošiljke, paketi, nevarne pošiljke, varnostni ukrepi, primeri, diplomske naloge
Objavljeno: 05.08.2015; Ogledov: 761; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici