| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 66
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
11.
Alexandrova lema o podbazi
Jana Kelenc, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava Alexandrovo lemo o podbazi. V uvodnem poglavju so naštete definicije in osnovni pojmi topologije, ki jih potrebujemo v nadaljevanju diplomskega dela. Predstavljena je kompaktnost, ki je ena najpomembnejših topoloških lastnosti in je pomemben del teme, ki jo obravnava to diplomsko delo. V nadaljevanju je predstavljena Alexandrova lema o podbazi in njena uporaba.
Ključne besede: topološki prostor, pokritje, podpokritje, baza, podbaza, kompaktnost.
Objavljeno: 29.01.2013; Ogledov: 827; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (291,49 KB)

12.
VEKTORSKI PROSTORI LINEARNIH KOD
Valentina Frajzman, 2013, diplomsko delo

Opis: Kode za odpravljanje napak nam pomagajo pri popravkih v motnjah prenosa ali hranjenja podatkov. Ponavadi je koda v binarnem zapisu. Sestavljena je iz zaporedja 0 in 1. Ker so bile kode premalo natancne so dodali vsakemu sporocilu dodaten bit. Živimo v dobi katere bistveno ozadje je tehnologija, zato imajo kode, ki popravljajo napake zelo veliko vlogo. Uporaba paritetnega bita v mehanizmu zaznavanja napak je ena najbolj preprostih in znanih shem v racunalništvu. Pri popravljanju napak govorimo tudi o Hammingovih kodah in linearnih kodah. Pri Hammingovih kodah se izkažeta za pomembna pojma Hammingova razdalja in Hammingova teža. Algebraicna struktura linearnih kod podaja okvir za ucinkovite algoritme za kodiranje in dekodiranje. Večina aktualnih kod za popravljanje napak spada v podskupine linearnih kod.
Ključne besede: Hamming-ova koda, vektor, vektorski prostor, krogla, linearna koda, popolna koda, generatorska matrika, paritetna matrika
Objavljeno: 24.09.2013; Ogledov: 749; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (826,29 KB)

13.
LASTNOST NEGIBNE TOČKE ZA UVERIŽLJIVE KONTINUUME
Mihaela Macarol, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena lastnost negibne točke. Kot glavni rezultat je ta lastnost dokazana za uverižljive kontinuume. V prvem poglavju so definirani osnovni topološki pojmi in rezutati. Drugo poglavje je rezervirano za predstavitev primerov prostorov z lastnostjo negibne točke in rezultatov povezanih s to lastnostjo. V tretjem poglavju si lahko ogledamo, kaj pomeni lastnost negibne točke za dendroide. Četrto poglavje, kot najpomembnejše, govori o lastnosti negibne točke za uverižljive kontinuume. V zadnjem poglavju je predstavljenih nekaj odprtih problemov.
Ključne besede: negibna točka, lastnost negibne točke, kontinuum, uverižljiv kontinuum
Objavljeno: 17.07.2013; Ogledov: 1047; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (981,30 KB)

14.
Klasifikacija inverznih limit s poševnimi šotorskimi veznimi funkcijami
Matevž Črepnjak, 2013, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji bomo preučevali homeomorfnost inverznih limit inverznih zaporedij enotskih intervalov [0,1] s poševnimi šotorskimi veznimi funkcijami glede na lego vrhov poševnih šotorskih funkcij. Za poljubna $a,bin [0,1]$ je poševna šotorska funkcija $f_{(a,b)}:0,1]rightarrow [0,1]$ definirana kot večlična funkcija, katere graf $Gamma (f_{(a,b)})$ je unija daljic od $(0,0)$ do $(a,b)$ in od $(a,b)$ do $(1,0)$. Točko $(a,b)$ imenujemo vrh poštevne šotorske funkcije $f_{(a,b)}$. V prvem poglavju bomo predstavili inverzne limite inverznih zaporedij kompaktnih metričnih prostorov tako z enoličnimi kot večličnimi veznimi preslikavami. Predstavili bomo tudi Ingramovo domnevo, ki je glavna motivacija za preučevanje inverznih limit s poševnimi šotorskimi veznimi funkcijami. V drugem poglavju doktorske disertacije bomo govorili o inverznih limitah, ki so homeomorfne Brouwer-Janiszewski-Knasterjevemu kontinuumu. Natančneje, spoznali bomo nekatere primere inverznih limit inverznih zaporedij zaprtih enotskih intervalov $[0,1]$ s poševnimi šotorskimi veznimi preslikavami z vrhom v produktu $[0,1]times[0,1]$, ki so homeomorfne Brouwer-Janiszewski-Knasterjevemu kontinuumu. V tretjem poglavju bomo govorili o klasifikaciji inverznih limit inverznih zaporedij zaprtih enotskih intervalov $[0,1]$ s poševnimi šotorskimi veznimi funkcijami z vrh-om v produktu $[0,1]times[0,1]$. Izpeljali bomo pogoje za homeomorfnost posebnih pri-me-rov inverznih limit s poševnimi šotorskimi funkcijami. Posledično bomo videli, kdaj te inverzne limite niso homeomorfne. Tako bomo v produktu zaprtih intervalov $[0,1]times[0,1]$ predstavili takšne podmnožice, za katere bo veljalo naslednje: če vrhova poševnih šotorskih funkcij pripadata isti podmnožici, tedaj sta pripadajoči inverzni limiti homeomorfni, in če vrhova poševnih šotorskih funkcij pripadata različnim podmnožicam, tedaj pripadajoči inverzni limiti nista homeomorfni. Omenimo, da razdelitev $[0,1]times[0,1]$ na omenjene podmnožice ne bo popolna, saj se je problem klasifikacije takih inverznih izkazal kot zahteven in je postal zanimiv izziv mnogim raziskovalcem na tem področju. V četrtem poglavju bomo opisali še nekaj izvirnih rezultatov o hiperprostoru $2^{prod[0,1]}$, opremljenim s Hausdorffovo metriko. Osredotočili se bomo na poti in loke, ki potekajo natanko skozi inverzne limite inverznih zaporedij enotskih zaprtih intervalov $[0,1]$ s poševnimi šotorskimi veznimi funkcijami z vrhom v produktu zaprtih enotskih intervalov $[0,1]times[0,1]$. V zadnjem poglavju se bomo posvetili še odprtim problemom, ki se tičejo klasifikacije inverznih limit inverznih zaporedij zaprtih enotskih intervalov $[0,1]$ s po-šev-ni-mi šo-tor-ski-mi veznimi funkcijami z vrhovi v produktu $[0,1]times[0,1]$. Opisali bomo tudi zanimive probleme, ki so nastali ob razvijanju disertacije in še niso rešeni. Prikazali bomo ideje in potencialne pristope za njihovo reševanje.
Ključne besede: kontinuum, Brouwer-Janiszewski-Knasterjev kontinuum, inverzna limita, inverzno zaporedje, navzvgor polzvezna funkcija, večlična funkcija, vezna funkcija, šotorska funkcija, Ingramova domneva, s potmi povezan prostor, hiperprostor.
Objavljeno: 08.07.2013; Ogledov: 1860; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (710,54 KB)

15.
Two constructions of continua: inverse limits and compactifications
Tina Sovič, 2013, doktorska disertacija

Opis: In the thesis we talk about two different constructions of continua. First we present the generalized inverse limits, with help of which we construct Wazewski's universal dendrite. What follows is a description of the compactifications of a ray and the presentation of results about their span. The first chapter will be an introduction to the continuum theory trough interesting examples, as sin(1/x)-continuum, Hilbert cube, Brouwer-Janiszewski-Knaster continuum and pseudoarc. We will present some of their properties, among which irreducibility, smoothness and span zero are the most important ones for us. In the continuation we intend to present some various constructions of continua. The main focus will be on the generalized inverse limits and compactifications of rays, which will also be a central part of the thesis. In this chapter, we also study inverse limits in the category of compact Hausdorff spaces with upper semi-continuous functions. We show that the inverse limits with upper semi-continuous bonding functions, together with the projections are weak inverse limits in this category. The following two are the most important chapters in the thesis. The first is a detailed description of a construction of the family of upper semi-continuous functions f, such that the inverse limit of the inverse sequence of unit intervals and f, as the only bonding function, is homeomorphic to Wazewski's universal dendrite for each of it. Among other results we will also give a complete characterization of comb-functions, for which the inverse limits of the type described above are dendrites. The next important chapter will be about compactifications of rays. In the first part of this chapter we will use compactifications to prove that for each continuum Y there is an irreducible smooth continuum that contains a topological copy of Y. The second part presents the main results of this chapter; i.e. the span of a compactification of a ray with a remainder that has a span zero is also zero. In the proofs of this chapter we will help ourselves with a discretization of span.
Ključne besede: continua, inverse limit, inverse sequence, upper semi-continuous function, set-valued functions, bonding function, hyperspace, dendrite, universal dendrite, category, compactification, compactification of a ray, smooth continua, irreducible continua, span, span zero
Objavljeno: 25.09.2013; Ogledov: 1315; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (861,84 KB)

16.
Limite inverznih limit
Matej Merhar, 2013, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji se obravnava vprašanje ali iz konvergence grafov navzgor polzveznih veznih funkcij sledi konvergenca ustreznih pripadajočih inverznih limit za konstantna inverzna zaporedja kompaktnih metričnih prostorov. V uvodnem delu se vpeljejo osnovni pojmi kot so navzgor polzvezne funkcije, inverzna zaporedja in inverzne limite. V osrednjem delu se na konkretnih primerih pokaže, da je odgovor na zgoraj zastavljeno vprašanje v splošnem negativen in v obliki izrekov poda dodatne pogoje za vezne funkcije, ki zagotavljajo, da iz konvergence njihovih grafov sledi konvergenca pripadajočih inverznih limit. Med drugim se dokaže, da če so vezne funkcije surjektivne in funkcija h kateri njihovi grafi konvergirajo enolična, tedaj tudi zaporedje pripadajočih inverznih limit konvergira. Te pogoje se v nadaljevanju nekoliko omili in posploši na splošna inverzna zaporedja. Predstavi se tudi uporaba navedenih rezultatov za konstrukcijo poti v hiperprostorih. V zaključnem poglavju se navede še nekatera odprta vprašanja, ki odpirajo možnost nadaljnjega raziskovanja.
Ključne besede: kontinuum, hiperprostor, limita, inverzna limita, zvezna preslikava, navzgor polzvezna preslikava, pot
Objavljeno: 08.10.2013; Ogledov: 1283; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (305,50 KB)

17.
POLHOMOGENI KONTINUUMI
Jernej Činč, 2013, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu preučujemo polhomogene uverižljive kontinuume in poskušamo najti njihovo klasifikacijo glede na število njihovih krajišč. Najprej se seznanimo z osnovnimi definicijami in zapišemo nekaj enostavnih primerov kontinuumov. Predstavimo nekatere osnovne lastnosti kontinuumov, kot so ireducibilnost, dedna unikoherentnost in homogenost. Definiramo uverižljive kontinuume, konstruiramo nekaj primerov takih kontinuumov in predstavimo nekatere njihove lastnosti. V nadaljevanju predstavimo rezultate iz [5], ki govorijo o polhomogenih uverižljivih kontinuumih s končno mnogo krajišči. Dokažemo, da do homeomorfizma natančno obstajata natanko dva polhomogena uverižljiva kontinuuma z dvema krajiščema. Dokažemo še, da sta ta kontinuuma tudi edina polhomogena uverižljiva kontinuuma z neprazno končno množico krajišč. V zadnjem poglavju predstavimo še nekaj odprtih vprašanj in razpravljamo o možnih rešitvah.
Ključne besede: Kontinuum, Uverižljivi kontinuum, Krajišče, Polhomogeni kontinuum
Objavljeno: 17.10.2013; Ogledov: 1113; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (2,79 MB)

18.
Lindolöfovi prostori
Vesna Starc, 2013, diplomsko delo

Opis: Lindelöfovi prostori so regularni topološki prostori, katerih vsako odprto pokritje vsebuje števno podpokritje. Lindelöfova lastnost je poslošitev bolj znanega pojma kompaktnosti, ki zahteva obstoj končnega podpokritja. V diplomskem delu so zajete lastnosti Lindelöfovih prostorov, opisani so njihovi osnovni primeri in izreki. V prvem delu so navedeni osnovni pojmi, ki jih potrebujemo pri opisovanju Lindelöfovih prostorov. Drugi del obravnava pojem kompaktnosti. V tretjem delu je opisano kaj so Lindelöfovi prostori, njihove lastnosti, primeri in kaj velja za produkt Lindelöfovih prostorov. Na koncu se diplomsko delo dotakne še zgodovine Lindelöfovih prostorov. Končna ugotovitev kaže na to, da določene lastnosti kompaktnih prostorov veljajo tudi za Lindelöfove prostore. Na primer, da je vsak 2-števen prostor Lindelöfov in da je vsak Lindelöfov prostor normalen. Tudi zvezna preslikava ohranja Lindelöfovo lastnost, kar pa ne velja za produkt, saj niti produkt dveh Lindelöfovih prostorov ni nujno Lindelöfov.
Ključne besede: Lindelöf, kompaktnost, pokritje, podpokritje
Objavljeno: 30.01.2014; Ogledov: 659; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (435,58 KB)

19.
Preštevanje kompozantov kontinuumov
Peter Škofič, 2014, diplomsko delo

Opis: a začetku diplomskega dela bomo opisali nekatere topološke lastnosti in rezultate v zvezi z njimi. V drugem poglavju bomo definirali kontinuume in si pogledali nekaj osnovnih primerov le-teh. Prav tako si bomo ogledali zanimiv način konstrukcije nerazcepnih kontinuumov. V tretjem poglavju se bomo seznanili s tem, kaj so kompozanti kontinuumov in kakšno vlogo imajo ireducibilni kontinuumi pri tem. Na koncu bodo sledili najpomembnejši izreki o preštevanju kompozantov kontinuumov.
Ključne besede: Kontinuum, ireducibilni kontinuum, kompozanti kontinuumov, razcepen in nerazcepen kontinuum.
Objavljeno: 09.04.2014; Ogledov: 520; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (691,78 KB)

20.
Parakompaktni prostori
Veronika Kračun, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so obravnavani parakompaktni prostori. To so Hausdorffovi prostori za katere velja, da ima vsako njihovo odprto pokritje finejše lokalno končno odprto pokritje. V prvem delu so opisani osnovni pojmi, ki jih potrebujemo za razumevanje celotnega dela, nato sta opisani lokalna končnost in kompaktnost. V zadnjem poglavju so opisani parakompaktni prostori in njihove lastnosti. Spoznali bomo, kateri prostori so parakompaktni, prav tako bomo spoznali pojem particija enote in jo povezali s pojmom parakompaktnosti. Na koncu se bomo posvetili še nekaterim pokritjem kot sta zvezdno pokritje in baricentrično pokritje, ki pomagata pri prepoznavanju parakompaktnih prostorov.
Ključne besede: kompaktnost, parakompaktnost, finejše pokritje, lokalna končnost
Objavljeno: 25.09.2014; Ogledov: 560; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (778,75 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici