| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Izterjava obveznosti na podlagi pomanjkljivo določenega izvršilnega naslova
Irena Merc, 2021, doktorska disertacija

Opis: Disertacija obravnava problem nedoločenih izvršilnih naslovov ter analizira postopek izvršbe, kadar upnik predlaga izvršbo na podlagi pomanjkljivo določenega izvršilnega naslova. Problematika pomanjkljivo določenih izvršilnih naslovov se v večji meri pojavlja predvsem pri izvršilnih naslovih izdanih v delovnih sporih, ter pri izterjavi nedenarnih terjatev, težave pa lahko nastanejo tudi takrat, ko se v izvršilnem postopku v Republiki Sloveniji znajde tuj izvršilni naslov, v katerem je obveznost dolžnika določena v tuji valuti, ali pa so obresti določene tako, da se sklicujejo na tujo zakonodajo. V izvršilnem postopku velja temeljno načelo vezanosti na izvršilni naslov, ki ga imenujemo načelo formalne legalitete, zaradi katerega izvršilno sodišče ni upravičeno presojati, ali je konkretna terjatev v izvršilnem naslovu pravilno ugotovljena, temveč mora izvršbo dovoliti tako, kot izhaja iz izvršilnega naslova. Terjatev, ki je v izvršilnem naslovu pomanjkljivo navedena, je težko izvršiti, zato smo v doktorski disertaciji preučili predvsem možnosti za odpravo teh pomanjkljivosti. Ugotovili smo, da je presojo primernosti izvršilnega naslova za izvršbo treba opraviti v fazi dovolitve izvršbe, pri čemer se presoja primernosti nanaša tudi na obrestni del zahtevka. Prav tako smo ugotovili, da izvršilno sodišče ne sme samo pomensko določati obveznosti iz izvršilnega naslova, niti ne sme za namene razjasnitve vsebine terjatve postavljati izvedencev. Kadar je izvršilni naslov nedoločen, je neprimeren za izvršbo, zato mora sodišče upnikov predlog za izvršbo zavrniti. Zaključili smo, da zavrnitev upnikovega predloga zaradi neprimernosti izvršilnega naslova ne pomeni kršitve pravice do sodnega varstva. Izjemoma lahko izvršilni sodnik pomanjkljiv izrek izvršilnega naslova sam konkretizira, kadar so objektivno podani elementi za določitev obveznosti (npr. izvršilni sodnik sam konkretizira višino obrestne mere, kadar iz izreka tujega izvršilnega naslova izhaja sklicevanje na tuj zakon). Obravnavali smo tudi avstrijsko in hrvaško pravno ureditev ter ugotovili, da so avstrijski in hrvaški izvršilni naslovi v obrestnem delu veliko bolj določni kot slovenski izvršilni naslovi, ki vsebujejo le zapis »zakonske zamudne obresti«. V zvezi z izvrševanjem tujih izvršilnih naslovov smo ugotovili, da uporaba obveznih obrazcev, ki jih določajo evropske uredbe, zmanjšuje možnost, da tuj organ potrdi pomanjkljiv izvršilni naslov, vendar prihaja do težav predvsem pri izvršitvi obrestnega dela zahtevka, če le-ta ni dovolj preciziran v obrazcu. Zato bi bilo smiselno sprejeti skupna stališča glede zapisovanja obrestne mere. Po opravljeni primerjalno pravni analizi ureditve tožbe na dopolnitev izvršilnega naslova smo zaključili, da je pomanjkljivo določeno terjatev v izvršilnem naslovu mogoče dopolniti s t. i. »dopolnilnim izvršilnim naslovom«. Tožbo na dopolnitev izvršilnega naslova bi bilo treba z zakonodajno intervencijo po vzoru avstrijske pravne ureditve uvesti v slovenski pravni red.
Ključne besede: izvršilni naslov, načelo formalne legalitete, določnost tožbenega zahtevka, prisilna izvršba, zamudne obresti, izvršitev sodnih odločb
Objavljeno: 31.05.2021; Ogledov: 68; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (2,92 MB)

2.
Delež gibalno ogroženih in nadarjenih učencev v 4., 5. in 6. razredu osnovne šole
Iza Merc, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je ugotoviti delež gibalno ogroženih in gibalno nadarjenih otrok na posameznih testih gibalne učinkovitosti pri učencih v četrtem, petem in šestem razredu osnovne šole. Vzorec zajema učence v osnovnih šolah v severovzhodni regiji. Testirani so bili učenci, stari med 10 in 12 let. V raziskavo je bilo vključenih 576 učencev. Podatki so bili pridobljeni v okviru raziskave »Sodobni trendi telesnega, gibalnega in osebnostnega razvoja OŠ mladine – socialni status in življenjski slog sta pomembna dejavnika otrokovega razvoja«. Za meritve gibalne učinkovitosti učencev so bili uporabljeni testna baterija Eurofit in dodatni testi poligon nazaj, sonožni preskok kolebnice, vodenje žoge med stožci. Dobljeni rezultati so bili standardizirani in izračunane njihove z-vrednosti. Arbitrarno je bila določena meja -/+ 1,5 standardnega odklona kot meja za določitev gibalne nadarjenosti oziroma gibalne ogroženosti. Rezultati so pokazali, da s starostjo delež gibalno ogroženih in gibalno nadarjenih deklic in dečkov ostaja približno enak. Rezultati kažejo, da so pri posameznih testih gibalne učinkovitosti velike razlike v deležu gibalno nadarjenih in gibalo ogroženih učencev.
Ključne besede: otroci, razred, telesne razsežnosti
Objavljeno: 13.11.2020; Ogledov: 108; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

3.
Povezanost individualnih in družinskih dejavnikov s samoregulacijo v mladostništvu
Valentina Merc, 2019, magistrsko delo

Opis: V obdobju mladostništva pride do veliko sprememb na kognitivnem, čustvenem, osebnem in socialnem področju, razvija pa se tudi posameznikova identiteta. Za obdobje mladostništva je značilno veliko nihanj na vseh življenjskih področjih. V mladostništvu se razvija tudi posameznikova zmožnost samoregulacije. Samoregulacija je sposobnost posameznika, da lahko zavestno spremeni svoje misli in občutke glede na zunanjo situacijo ter ostane še naprej usmerjen k cilju. Gre za proces, ki se razvija skozi celotno življenje in se povezuje z različnimi dejavniki. V pričujoči raziskavi nas je zanimalo, s katerimi individualnimi in družinskimi dejavniki se samoregulacija povezuje v obdobju mladostništva. V raziskavi je sodelovalo 156 mladostnikov, od tega 70 osnovnošolcev in 86 srednješolcev. Udeleženci so reševali Vprašalnik samoregulacije za mladostnike – ASRI, Vprašalnik navezanosti na starše in vrstnike – IPPA in Vprašalnik o tveganih vedenjih pri mladostnikih – ARQ. Pridobljene podatke smo statistično obdelali s programom SPSS 22.0.0.0. Ugotovili smo, da prihaja do šibke povezave med izraženo samoregulacijo in odnosom oz. navezanostjo na mamo. Do zmerne povezave prihaja med izraženo samoregulacijo in socialno-ekonomskim statusom družine mladostnika. Se pa s socialno-ekonomskim statusom družine visoko povezuje dolgoročna samoregulacija mladostnikov. Prav tako smo ugotovili, da se nižja stopnja samoregulacij povezuje z več tveganimi vedenji. Zanimalo nas je tudi, ali se višja stopnja samoregulacije povezuje z boljšim šolskim uspehom, kjer smo tudi ugotovili šibko povezavo.
Ključne besede: samoregulacija, mladostništvo, dejavniki samoregulacije, tvegana vedenja, ASRI, ARQ, IPPA
Objavljeno: 02.08.2019; Ogledov: 578; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (477,72 KB)

4.
Vpliv kakovosti odškodninskih zahtevkov na odnos med uporabnikom in zavarovalnico
Domen Merc Kunej, 2017, magistrsko delo

Opis: Dandanes se uporabniki srečujejo z zelo veliko ponudbo zavarovalnih storitev, ki prispevajo h konkurenčnosti med ponudniki teh storitev. Vse to vodi k nenehnemu izboljševanju storitev in iskanju novih rešitev za pridobivanje uporabnikov. Veliko vlogo v odnosu s strankami ima kakovostna zavarovalna storitev. Podjetja tako stremijo k zagotavljanju dolgoročnih odnosov med uporabniki in podjetjem. V primeru nezgode se srečujemo z aktivnostmi, ki jih prinaša proces reševanja odškodninskih zahtevkov. Le-ta lahko predstavlja dober primer uspešnega sodelovanja med zavarovalnico in uporabnikom zavarovalnih storitev, nudi pa tudi številne informacije o razumevanju odnosa med zavarovalnico in uporabnikom. Prodajne aktivnosti na podlagi odnosov s strankami tako postajajo ključna komponenta, sam koncept pa temelji na individualizaciji partnerskih odnosov in potreb strank, kar se lahko odraža v zagotavljanju zadovoljstva in posledično zvestobi strank. V magistrski nalogi obravnavamo uporabnike zavarovalnih storitev, ki so se srečali s procesom reševanja odškodninskih zahtevkov na področju avtomobilskih zavarovanj. Z raziskovalno študijo nudimo konceptualni model, ki pojasnjuje povezave med dejavniki kakovosti odškodninskih zahtevkov, ki vplivajo na kakovost odnosa, pojasnjuje pa tudi vlogo in pomembnost vsakega od vključenih konstruktov v konceptualnem modelu. S tem zavarovalnice, ki delujejo na slovenskem trgu, dobivajo informacije o dejavnikih kakovosti, ki jih uporabniki zaznavajo kot najpomembnejše v procesu odškodninskih zahtevkov pri avtomobilskem zavarovanju. V teoretičnem delu magistrske naloge smo opredelili in predstavili zavarovalne storitve in se osredotočili na podrobnejšo razdelitev avtomobilskega zavarovanja. Prikazali smo institucionalni regulativni okvir avtomobilskega zavarovanja v Evropski uniji in opisali proces reševanja odškodninskih zahtevkov v primeru nesreče. V raziskovalnem delu magistrske naloge smo oblikovati konceptualni model, s katerim opredeljujemo in analiziramo dejavnike (oprijemljivost, zanesljivost, odzivnost, usposobljenost in prilagodljivost), ki prispevajo k pojasnitvi zaznane kakovosti zavarovalne storitve odškodninskih zahtevkov na področju avtomobilskih zavarovanj ter imajo vpliv na zaznano kakovost odnosa med uporabniki in zavarovalnico. Raziskava je pokazala, da dimenziji oprijemljivost in zanesljivost nimata statistično značilnega vpliva na zaznano kakovost odnosa. Vpliv dimenzije usposobljenost je relativno majhen v primerjavi z vplivom dimenzij odzivnost in prilagodljivost na zaznano kakovost odnosa. Najmočnejši vpliv na zaznano kakovost odnosa med uporabniki predstavljata dimenziji odzivnost in prilagodljivost, pri čemer lahko izpostavimo prilagodljivost kot najpomembnejši dejavnik. Pri preučevanju vpliva zaznane kakovosti odnosa na zaznano vrednost odnosa smo prišli do spoznanja, da zaznana kakovost odnosa statistično značilno pozitivno vpliva na zaznano vrednost odnosa, ki se odraža v zvestobi in predanosti uporabnika do zavarovalnice ter želji po nadaljnjem sodelovanju z izbrano zavarovalnico.
Ključne besede: avtomobilsko zavarovanje, odškodninski zahtevki, kakovost storitve, kakovost odnosa, vrednost odnosa
Objavljeno: 07.12.2017; Ogledov: 818; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

5.
Vpliv načela postopnosti na razvoj grafomotorike
Petra Cigole, Klara Merc, 2017, diplomsko delo

Opis: Otroci se z vstopom v osnovno šolo srečujejo s procesom opismenjevanja, zato je pomembno, da jih uvedemo v grafomotoriko že v predšolskem obdobju. V diplomskem delu z naslovom Vpliv načela postopnosti na razvoj grafomotorike smo v teoretičnem delu predstavili opismenjevanje, motoriko, grafomotoriko, pridobivanje orientacije, grafomotorične vaje, poteze, motnje v razvoju grafomotorike, stranskost, upoštevanje načel in poslušanje. Namen empiričnega dela je bil ugotoviti začetno stanje v razvoju grafomotorike pri pet in šest letnih otrocih in kakšen bo napredek po trinajstih usmerjenih grafomotoričnih dejavnostih. Uporabili smo individualno obliko dela in na podlagi opažanj oblikovali grafomotorične vaje, s katerimi smo želeli odpraviti nepravilnosti, ki so se pojavile pri začetnem preverjanju. Načelu postopnosti smo sledili tako, da smo postopno zmanjševali formate in otrokom ponudili različna pisala glede na trdoto. Vzorec je zajemal 40 otrok mariborskega vrtca. Z otroki smo izvedli začetno in končno preverjanje, pri čemer smo v kontrolno listo beležili opažanja. Podatke smo analizirali, jih tabelarično prikazali in interpretirali. Rezultati so nam pokazali, da je večina otrok napredovala v razvoju grafomotorike pri drži telesa, prijemu pisala, upoštevanju smeri od leve proti desni in od zgoraj navzdol ter upoštevanju razmika.
Ključne besede: Predšolski otrok, grafomotorika, grafomotorične vaje, načelo postopnosti, navpična poteza, vodoravna poteza.
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 938; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

6.
Uporaba vodilnih šablon, izdelanih s tehnologijo hitre izdelave prototipov pri vstavitvi pedikularnih vijakov
Matjaž Merc, Igor Drstvenšek, Matjaž Vogrin, Tomaž Brajlih, Gregor Rečnik, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Izhodišča: Postavitev pedikularnih vijakov s prostoročno tehniko je povezana z znatnim odstotkom predrtja pedikla. To tveganje lahko zmanjšamo z uporabo medoperativne diaskopije ali z navigacijo, ki imata določene pomembne pomanjkljivosti. Obetaven princip, s katerim bi lahko odpravili večino težav, je metoda hitre izdelave prototipov, s katero lahko izdelamo bolniku prilagojene vodilne šablone, ki omogočajo optimalno pozicioniranje vijakov. V zadnjem desetletju je bilo izvedenih nekaj študij, v katerih so predvsem na kadavrih z uporabo šablon relativno uspešno vsadili pedikularne vijake. Pri nas smo izvedli klinično študijo in izdelali šablone, ki omogočajo hkratno vsaditev vijakov na več ravneh. V raziskavo smo prvič vključili tudi križnično hrbtenico. Metode: V prospektivno klinično raziskavo primerov s kontrolami je bilo vključenih 15 oseb. V ledveno in križnično hrbtenico smo vstavili 30 pedikularnih vijakov z uporabo vodilnih šablon, 36 vijakov pa smo vstavili prostoročno pod nadzorom RTG. Na podlagi preoperativnih CT-posnetkov smo s postopkom selektivnega laserskega sintranja izdelali vodilne šablone. V obeh skupinah smo opravili analizo predrtja pediklov glede na pooperativni izvid CT. Rezultati: Incidenca predrtja pedikla je pri uporabi vodilne šablone statistično značilno manjša kot pri kontroli. Zaključki: Uporaba večnivojskih vodilnih šablon se je izkazala kot zanesljiva metoda, ki pomembno zmanjša verjetnost za poškodbo pedikla in s tem povezane zaplete. Kljub temu ima določene pomanjkljivosti, ki so povezane z relativno dolgim časom izdelave vodilnih šablon, z napakami pri izdelavi ali s pozicioniranjem med operacijo. Zaradi omenjenih lastnosti metoda ni nadomestila prostoročne tehnike ali navigacije, vendar je pomembna alternativa v izbranih primerih.
Ključne besede: model, pedikel, vretence, navigacija, prostoročna tehnika
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 784; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (219,77 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Vstavitev pedikularnih vijakov v ledveno in križnično hrbtenico z uporabo večnivojske vodilne šablone izdelane z metodo hitre izdelave prototipov
Matjaž Merc, 2014, doktorska disertacija

Opis: Uvod. Vstavitev pedikularnih vijakov s prostoročno tehniko je povezana z zapleti zaradi nepravilne postavitve vijaka, predvsem s poškodbo in prebojem pedikla. To tveganje je mogoče delno zmanjšati z uporabo diaskopije. Natančnost vstavitve vijakov poveča navigacija, katere glavne pomanjkljivosti so visoka cena, daljši čas operativnega posega in večje tveganje za okužbo med posegom. Alternativo, ki bi lahko odpravila večino navedenih pomanjkljivosti, predstavlja metoda hitre izdelave prototipov, s katero je mogoče izdelati posamezniku prilagojene vodilne šablone, ki omogočajo optimalno postavitev vijakov. Od leta 1998 je bilo izvedenih nekaj raziskav, v katerih so z uporabo vodilnih šablon predvsem na kadavrih in tudi klinično relativno uspešno vstavljali pedikularne vijake. Najnatančnejšo vstavitev vijakov so zagotavljale šablone, ki so se kot odlitek prilegale dorzalnim delom hrbtenice in so omogočale vstavljanje le enega vijaka hkrati. Ob tem je bila za natančno namestitev šablone potrebna obsežna preparacija mehkih tkiv. Pri nas smo izvedli klinično raziskavo, v okviru katere smo izdelali šablone, ki ne zahtevajo obsežne preparacije mehkih tkiv in omogočajo hkratno vstavljanje vijakov na več nivojih. Metodo smo primerjali s prostoročno tehniko pod RTG-nadzorom. V raziskavo smo prvič vključili tudi križnično hrbtenico. Namen. Razvoj večnivojske vodilne šablone za vstavitev pedikularnih vijakov v ledveno in križnično hrbtenico, ki bo omogočala optimalno postavitev pedikularnih vijakov in bo natančnejša od prostoročne tehnike pod RTG-nadzorom. Preiskovanci in metode. V prospektivni klinični raziskavi primerov s kontrolami smo analizirali 24 preiskovancev, predvidenih za zatrditev dveh ali več vretenc na ledvenem in prvem križničnem nivoju. V vsaki skupini smo vstavili 72 vijakov. Pri 11 osebah smo uporabili 17 večnivojskih šablon. Izdelali smo jih individualno na podlagi predoperativnih CT-posnetkov s postopkom selektivnega laserskega sintranja, tako da so natančno nasedale na fasetne sklepe. Šablono so sestavljali kanali, ki so pod optimalnim kotom usmerjali pedikularni vijak natančno skozi središče pedikla. V skupino, predvideno za vstavitev pedikularnih vijakov s prostoročno tehniko pod RTG-nadzorom, smo vključili 13 oseb. Operativni poseg smo v obeh skupinah izvedli v enakih pogojih, merili smo celotni čas posega in čas trajanja efektivnega RTG-sevanja. Po operativnem posegu smo posneli CT, na podlagi katerega smo opravili meritve in statistično analizo prebojev pediklov ter teles vretenc za obe skupini. Po istem principu smo analizirali relativni odmik in odmik ter odklon vijakov od optimalnega položaja. Ocenili smo natančnost postopka izdelave in uporabe šablone. Za obe skupini smo primerjali čas trajanja efektivnega RTG-sevanja in čas celotnega operativnega posega. Rezultati. Skupna pojavnost preboja pediklov in vretenc je bila pri uporabi vodilne šablone (6/72) statistično značilno nižja (p < 0.001) kot pri kontroli (29/72). Relativni odmik (p = 0.033), sredinski odklon (p = 0.003) in trajanje efektivnega sevanja na posamezen vijak (p = 0.02) so bili značilno manjši pri skupini z uporabo šablon. Pri transverzalnem odmiku in odklonu ter sredinskem odmiku nismo izmerili statistično značilnih razlik med obema skupinama. Prav tako ni bilo značilnih razlik pri izbiri dolžine vijakov in pri trajanju operativnega posega na nivo. Za nivo S1 smo ugotovili statistično značilno razliko v skupnem številu prebojev pedikla in vretenca (šablona: 1/10, kontrola: 10/16, p = 0.014). Značilnih razlik ni bilo pri izoliranem številu prebojev pedikla, v sredinskem odmiku, transverzalnem odmiku in odklonu, relativnem odmiku ter razliki v dolžini vijakov. Pri uporabi šablone za nivo S1 smo ugotovili značilno manj sredinskega odklona (p = 0.003) in števila prebojev vretenca (p = 0.037). 19 od 72 (26 %) vijakov v celotni skupini z uporabo vodilnih šablon je bilo napačno postavljenih; za nivo S1 je bilo takih vijakov 8 od 10 (80 %). Zaključki. Upora
Ključne besede: Preboj, poškodba, prostoročna tehnika, RTG-nadzor, navigacija, odmik, odklon, selektivno lasersko sintranje
Objavljeno: 10.11.2014; Ogledov: 2118; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (5,18 MB)

8.
POMEN TRANSPORTNIH ZAVAROVANJ PRI KONTEJNERSKEM POMORSKEM TRANSPORTU
Domen Merc Kunej, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju smo preučili pomen transportnih zavarovanj v pomorskem transportu s poudarkom na kontejnerskem transportu. V prvem delu smo opredelili pomorski transport in naraščajočo potrebo po kontejnerizaciji tovora za zagotovitev ekonomske učinkovitosti, nakar smo predstavili vrste pomorskih transportnih zavarovanj ter njihov vpliv na pomorski transport. V naslednjem delu diplomskega seminarja smo preučili razmere na trgu pomorskih transportnih zavarovanj s poudarkom na zavarovanju tovora med prevozom in zavarovanju plovil. Temu je sledila tudi analiza transportnih rizikov, s katerimi se srečujemo pri transportnem zavarovanju. Naslednji del smo namenili preučitvi transportnih zavarovanj na primeru nesreče ladje MOL Comfort, kjer se odraža pomen zavarovanja tovora med prevozom. V zadnjem delu smo predstavili pomorska transportna zavarovanja, ki jih nudi Zavarovalnica Triglav ter podrobneje analizirali zavarovanje tovora med prevozom s posamičnim zavarovanjem in zavarovanje tovora z generalno polico.
Ključne besede: pomorski transport, kontejnerizacija, transportno zavarovanje, kargo zavarovanje, Zavarovalnica Triglav
Objavljeno: 05.11.2014; Ogledov: 1074; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (608,19 KB)

9.
STATISTIČNA OBDELAVA PODATKOV O PODOBNIH DELIH NA INTERNETU
Alen Merc, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu najprej predstavimo pojem plagiatorstva. Osredotočimo se na njegove značilnosti, kako ga odkrivamo ter kako ga preprečimo. Pojem plagiatorstva prav tako poskusimo opredeliti iz pravnega, kulturnega in etičnega vidika. Posebno poglavje je namenjeno kratkemu opisu opreme za odkrivanje plagiatov v besedilih. Iz nacionalnega portala odprte znanosti in drugih virov smo s pomočjo programa za odkrivanje podobnosti v besedilih ugotavljali podobnosti med posameznimi deli slovenskih univerz. Rezultate te obdelave smo podali v praktičnem delu diplomskega dela.
Ključne besede: plagiatorstvo, statistične metode, sistemi za detekcijo plagiatov, procesiranje naravnega jezika
Objavljeno: 03.01.2014; Ogledov: 1073; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (5,39 MB)

10.
SESTAVLJANJE URNIKA S POMOČJO ROJNE INTELIGENCE NA MOBILNI PLATFORMI ANDROID
Leon Merc, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi se ukvarjamo s problemom avtomatizirane generacije urnika za poljubno šolsko ustanovo. Kot ciljni operacijski sistem smo uporabili mobilno platformo Android. Za optimizacijo samega urnika smo uporabili pristop rojne inteligence, natančneje algoritma PSO (angl. Particle swarm optimization), katerega smo tudi podrobno opisali. Ugotovili smo, da je optimizacija z zadovoljivimi rezultati na mobilnem telefonu možna, ter predstavili pridobljene rezultate pri različnih konstantah.
Ključne besede: Android, rojna inteligenca, optimizacija z roji delcev
Objavljeno: 20.09.2013; Ogledov: 1365; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici