Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: The doctoral dissertation examines juvenile delinquency patterns in rural and urban environments and seeks to develop and test an Integrated Risk Factor Model of delinquency. The theoretical section discusses the challenging period of adolescence and the emergence of delinquent behavior as normative behavior. It then describes the concepts of juvenile criminality and delinquency, concentrating on specific problematic forms of delinquency and highlighting the importance of studying juvenile delinquency through both official crime statistics and self-report and victimization studies. The dissertation emphasizes the significance of environments and delinquency in urban and rural communities. This is followed by an overview of official statistics on juvenile crime and crime in both urban and rural environments, along with a presentation of key findings from studies on delinquency, victimization, and youth violence in Slovenia since its independence. Special attention is given to findings from the second international study on self-reported juvenile delinquency and victimization (ISRD2). The dissertation then discusses risk and protective factors crucial for studying and understanding delinquency. Finally, the theoretical section examines various criminological theories, focusing particularly on well-known integrated theories, and develops a new Integrated Risk Factor Model of delinquency, which is subsequently tested. The empirical section of the dissertation tests the hypotheses and answers the following research questions: 1) What are the prevalence rates of self-reported juvenile delinquency in rural and urban areas in Slovenia? 2) Is there a correlation between socio-demographic characteristics (age, gender, immigration status, socioeconomic status, and religion) and involvement in juvenile delinquency? and (3) Can an Integrated Risk Factor Model explain delinquency in rural and urban environments equally well? A series of bivariate and multivariate analyses are performed using data from the 4th international study on self-reported juvenile delinquency and victimization (ISRD4), conducted between October 2022 and March 2023, which involved 2,653 juveniles aged 13–17 from urban and rural environments. The results reveal variations in the prevalence and most common types of juvenile delinquency between urban and rural areas. It shows that delinquency is not solely a product of urban environments. Context-specific differences in demographic factors and risk factors are observed. The findings show that in rural environments, fewer risk factors influence delinquency. Still, these factors have a stronger impact, while delinquency among urban juveniles arises from a broader range of risk factors. This section also tests the Integrated Risk Factor Model. The model is structured around the relationship of delinquency to three broad concepts: 1) Crime Propensity (moral values and self-control); 2) Strain (Family (family bond, parental supervision, and adverse childhood experiences); school (school bond and school crime); and peers (delinquent friends and victimization)); and 3) Involvement (time spent in public places, at parties, and with family). The final Integrated Risk Factor Model successfully explains a significant portion of delinquency. However, the tailored model for urban and rural environments explains a slightly larger proportion of delinquency than the general model. In the final section, three Integrated Risk Factor Models are presented: the general Integrated Risk Factor Model, the Urban Risk Factor Model, and the Rural Risk Factor Model. The conclusion addresses the implications of the findings for the hypotheses and research questions and provides suggestions for further work as well as recommendations for policy and practice.
Ključne besede: juvenile delinquency, rural areas, urban areas, risk factors, integrated risk factor model
Objavljeno v DKUM: 06.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (4,68 MB)

Opis: Zbornik prispevkov predstavlja recenzirane prispevke, ki so bili predstavljeni na 7. Nacionalni konferenci o varnosti v lokalnih skupnostih v Podčetrtku v novembru 2021. Glavna tema konference ostaja varnost v lokalnih skupnostih, v ospredju pa je bilo tokrat policijsko delo v skupnosti in sodelovanje policije z lokalnimi skupnostmi. Prispevki so rezultat raziskovanja v okviru programske skupine Varnost v lokalnih skupnostih – primerjava ruralnih in urbanih okolij, ki se izvaja na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru in sodelovanja s praktiki. Prispevki v zborniku se osredotočajo na različne vidike varnosti v lokalnih skupnostih, in sicer na policijsko dejavnost in vpliv covida-19, praktični vidik in koordinacijo na različnih ravneh, filozofijo, strategije, organizacijske dejavnike, taktike in metode ter vidike razvoja policijskega dela v skupnosti v zadnjih desetletjih. Poleg predstavitve razvoja policijskega dela v skupnosti v Sloveniji predstavljajo prispevki tudi dobro osnovo za razmislek o razvoju policijskega dela v prihodnosti.
Ključne besede: lokalne skupnosti, varnost, policijsko delo v skupnosti, programska skupina, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 10.11.2021; Ogledov: 1149; Prenosov: 169
Celotno besedilo (6,80 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Droge so substance, ki vplivajo na normalno delovanje človeškega telesa, na človeško psiho in zdravje. Uživanje dovoljenih in prepovedanih drog, predvsem pri dolgotrajni uporabi, na človeku lahko pusti tako kratkoročne, kot dolgotrajne posledice. Pri uživanju drog so najbolj ranljivi otroci, predvsem v času adolescence. V obdobju adolescence se otroci pričnejo spoznavati z dovoljenimi in prepovedanimi drogami. Učinki, ki jih imajo droge pri mladih, so še močnejši in posledice so lahko še toliko hujše ter nevarnejše, kot pri odraslih. Ob pojavu venomer novih substanc in ob relativno lahki dostopnosti dovoljenih ter prepovedanih drog, so otroci še toliko bolj izpostavljeni tveganju, da se srečajo z drogami. V magistrskem delu je predstavljena raziskava, kjer smo otroke iz Ljubljane in Maribora, v starostnem razponu 13¬—17 let, spraševali o uživanju dovoljenih in prepovedanih drog. Odgovore na anketo smo zbirali preko spletnega portala 1ka, otroke pa smo dosegli preko družbenih portalov, prijateljev ter osnovnih in srednjih šol. Poleg ankete smo pregledali tudi policijsko statistiko mladoletniške kriminalitete na področju prepovedanih drog in preverili, če se je zloraba drog med mladoletniki povečala. Ugotovili smo, da trenda v povečanju zlorabe drog, glede na prejšnja leta, ni. Preverjali smo tudi trditev, da je najpogosteje zlorabljena prepovedana droga konoplja, kar smo potrdili z Wilcoxonovim testom. Nato smo preverjali ali obstajajo razlike v starosti pri izkušnji s konopljo, kar smo preverili z Mann-Whitneyevim testom in potrdili, da razlike obstajajo. Tudi pri preverjanju hipoteze o povezanosti spola in izkušnje s konopljo smo prišli do sklepa, da povezanosti v našem vzorcu ni, zato smo jo s pomočjo hi-kvadrat testa zavrnili. Z zadnjo hipotezo smo preverjali povezanost med krajem bivanja in izkušnjo s konopljo in s hi-kvadrat testom potrdili, da v našem vzorcu povezanost obstaja. Na koncu smo z logistično regresijo želeli še preveriti, kateri izmed treh dejavnikov, starost, spol in kraj bivanja, najbolj vpliva na uživanje konoplje. Analiza je pokazala, da lahko le za spremenljivko starost trdimo, da ima neposreden vpliv na izkušnjo otrok s konopljo.
Ključne besede: droge, prepovedane droge, dovoljene droge, zloraba drog, mladostniki, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 02.09.2020; Ogledov: 2035; Prenosov: 557
Celotno besedilo (848,94 KB)

Opis: Pri preiskavi umorov, predvsem v tujini, se nemalokrat zgodi, da te ostanejo nerešeni in se jim preiskovalci prenehajo posvečati. Te primeri se ponovno odprejo šele v primeru novih relevantnih informacij ali pojavu dokazov. Za lažje in učinkovitejše izkoriščanje sredstev in časa se ustanovijo skupine, ki so odgovorne za preiskovanje nerešenih primerov, kot v Sloveniji že od leta 2007 naprej obstaja posebna skupina za preiskovanje nerešenih umorov in pogrešanih oseb. Delo in rezultati takšnih skupin so se pokazali kot uspešni. Skupine za preiskovanje uporabljajo različne strategije in metode, ena izmed njih pa je tudi metoda POIPAT, katera poskrbi za eliminacijo najmanj verjetnih osumljencev. Metoda poteka tako, da se glede na individualnost primera po pazljivem in temeljitem pregledu zbranih informacij in dokazov primera, sestavi vprašalnik. V vprašalniku se nahajajo elementi, katerim se glede na njihovo resničnost ali neresničnost pripišejo točke. Interesne osebe, katere so se pojavile skozi preiskavo primera se oceni in sešteje točke v skupen seštevek. Nato se interesne osebe, glede na končno število točk, razporedi v stopnje pomembnosti, kjer se na najbolj verjetne interesne osebe usmeri največ pozornosti in sredstev.
Ključne besede: umori, nerešeni primeri, preiskovanje, kriminalistično preiskovanje, metode, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 15.11.2016; Ogledov: 1266; Prenosov: 177
Celotno besedilo (850,44 KB)