1. Analiza ravnotežja med delom in življenjem: vpliv na posameznike in organizacijeMaja Petrič, 2024, diplomsko delo Opis: V sodobnem delovnem okolju postaja ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem ključni dejavnik, ki vpliva na zadovoljstvo zaposlenih, produktivnost in organizacijsko uspešnost. Diplomska naloga obravnava pomen uravnoteženega razmerja med delom in osebnim življenjem, pri čemer izpostavlja izzive, s katerimi se zaposleni soočajo pri usklajevanju delovnih in zasebnih obveznosti. V teoretičnem delu naloge so predstavljeni koncepti ravnovesja med delom in zasebnim življenjem, dejavniki, ki nanj vplivajo, ter učinki neuravnoteženosti na posameznike in organizacije. Analizirane so tudi posledice pandemije COVID-19, ki je spremenila tradicionalne delovne vzorce in v ospredje postavila fleksibilne oblike dela. Empirični del naloge vključuje raziskavo o vplivu delovne obremenitve, prilagodljivega delovnega časa in organizacijskih ukrepov na ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem. Na podlagi analize podatkov so predstavljene ključne ugotovitve, ki potrjujejo, da ustrezno ravnovesje med delom in zasebnim življenjem pozitivno vpliva na dobro počutje zaposlenih, zmanjšuje tveganje za izgorelost in prispeva k večji organizacijski učinkovitosti. Rezultati raziskave poudarjajo pomen implementacije prožnih delovnih ureditev in organizacijskih strategij, ki zaposlenim omogočajo učinkovito usklajevanje poklicnih in osebnih obveznosti. Ključni poudarki diplomske naloge so, da je doseganje ravnovesja večplastni proces, ki zahteva sodelovanje zaposlenih in delodajalcev ter prilagoditev delovnih praks sodobnim potrebam delovne sile.
Ključne besede: razmerje med delom in življenjem, dejavniki, posledice, vloga politike, pomen ravnotežja, vpliv pandemije
Objavljeno v DKUM: 12.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (2,32 MB) |
2. Impact of entrepreneurship activity sustainable developmentIvona Huđek, Barbara Bradač Hojnik, 2020, izvirni znanstveni članek Opis: Sustainable development considers the development that achieves the present economic goals, without obstructing the future development in a sense of satisfying the needs of society and endangering the environment. Recently, the entrepreneurship phenomenon has been widely recognized as an important path towards sustainable development, positively contributing to the development of society. Thus, in the paper, the empirical evidence on linkages between entrepreneurial activity indicators and social development goals is provided. To examine the linkages, the data from the Global Entrepreneurship Monitor and Sustainable Development Goals Index were used. The empirical results suggest that entrepreneurship represents an important factor for fostering sustainability, particularly in opportunity-driven and innovative entrepreneurial activities. The results show, that both of them have a positive impact on sustainable development, while the necessity-driven entrepreneurial activity negatively affects sustainable development. This could be explained by the fact that necessity entrepreneurs are not likely to become the entrepreneurs to implement a promising business opportunity, but rather to earn an income. To achieve the sustainable development goals as well as entrepreneurship should become the national priority by introducing new policies and measures, that is, making the conditions, through which entrepreneurship could achieve positive contributions to the development of the society.
Ključne besede: sustainable development, opportunity-driven entrepreneurial activity, innovative entrepreneurial activity, necessity-driven entrepreneurial activity, Sustainable Development Goals Index
Objavljeno v DKUM: 23.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (474,30 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Razkritje in izkoriščanje potenciala v gig ekonomiji: perspektiva s strani podjetja ter svobodnjaka (freelancerja)Nina Zhang, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu obravnavamo pomen in razsežnost gig ekonomije v Evropski uniji. Za lažje razumevanje delovanja podjetij in freelancerjev v EU na digitalnih platformah obravnavamo poleg gig ekonomije tudi platformno ekonomijo, ki prispeva h globljemu razumevanju freelancinga v sodobni digitalni dobi. Kvalitativna metoda raziskovanja omogoča vpogled v perspektivo podjetij in perspektivo freelancerjev v ekonomskem modelu gig ekonomije. Globinski intervjuji razkrivajo po eni strani dejavnike najemanja freelancerjev in po drugi strani dejavnike sprejemanja specifičnih opravil, nalog, gig del ali projektov. Skozi raziskavo smo ugotovili številne vrzeli, ki jih obravnavamo kot neizkoriščene potenciale v gig ekonomiji in nudijo priložnosti za izboljšave tega ekonomskega modela.
Ključne besede: razkritje potenciala, izkoriščanje potenciala, gig ekonomija, perspektiva podjetja, perspektiva svobodnjaka, freelancing.
Objavljeno v DKUM: 18.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 29
Celotno besedilo (3,45 MB) |
4. Strategija modrega oceana kot sodobni podjetniški pristop k inovacijam na primeru hospitality programa nogometnega kluba MariborJure Šimundža, 2024, diplomsko delo Opis: Strategija modrega oceana se osredotoča na ustvarjanje novih tržnih priložnost in diferenciacijo, s katero podjetja presegajo obstoječo konkurenco. Ta strategija temelji na vrednostni inovaciji, pri kateri podjetja ustvarjajo dodatno vrednost za stranke, hkrati pa zmanjšuje stroške. Teorija modrega oceana spodbuja podjetja, da premikajo meje industrije in ustvarjajo nove tržne prostore, v katerih konkurenca postane nepomembna. Dober primer za implementacijo te strategije je hospitality industrija, ki se osredotoča na zagotavljanje vrhunske izkušnje za stranke, s čimer se krepi zvestoba, dolgoročni odnosi s strankami ter zadovoljstvo. Hospitality industrija je tesno povezana z ustvarjanjem edinstvenih doživetij, ki presežejo osnovno ponudbo in prispevajo k večji vrednosti storitve ali proizvoda.
V diplomskem delu bomo na primeru hospitality programa Nogometnega kluba Maribor analizirali ključne elemente programa, kot so finančni učinki, obiskovalci ter zadovoljstvo strank, in preučili, kako ta program vpliva na konkurenčno prednost kluba. Prav tako bomo raziskali, kako je strategija modrega oceana prispevala k razvoju programa, ter naredili SWOT-analizo. Na podlagi podatkov in analize bomo podali priporočila za nadaljnji razvoj hospitality programa, s ciljem povečati njegovo uspešnost in trajnost.
Ključne besede: strategija modrega oceana, vrednostna inovacija, hospitality industrija, diferenciacija, konkurenčna prednost
Objavljeno v DKUM: 21.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1,63 MB) |
5. Analiza povezave med ekonomsko svobodo in podjetništvom v SlovenijiLuka Polše, 2024, diplomsko delo Opis: Podjetništvo in ekonomska svoboda sta ključna elementa za razvoj in rast vsakega
gospodarstva. Podjetništvo spodbuja inovacije, ustvarja nova delovna mesta in omogoča
prilagajanje hitro spreminjajočemu se globalnemu okolju. S svojim prispevkom k razvoju novih
tehnologij in storitev podjetniki ne le zadovoljujejo potrebe trga, ampak tudi ustvarjajo dodano
vrednost, ki spodbuja širšo gospodarsko rast. Ekonomska svoboda pa je temeljna za ustvarjanje
ugodnega okolja, v katerem lahko uspeva podjetništvo. Vključuje zaščito lastninskih pravic,
stabilno pravno okolje, nizke davčne obremenitve in svobodno izbiro poslovnih praks. Ko imajo
podjetniki svobodo in zaupanje, da bodo njihova prizadevanja varovana, so bolj pripravljeni
tvegati in vlagati v nove projekte.
V diplomskem delu preučujemo, kako različni vidiki ekonomske svobode vplivajo na podjetniško
aktivnost v Sloveniji. Ekonomska svoboda, ki vključuje zaščito premoženjskih pravic, poslovno
in finančno svobodo ter davčno obremenitev, je ključna za ustvarjanje ugodnega okolja za
podjetnike. V Sloveniji so nekatere komponente ekonomske svobode že pozitivno vplivale na
podjetniške namere in zaznane priložnosti, medtem ko druge, kot sta omejena finančna
svoboda in visoka davčna obremenitev, za podjetništvo še vedno predstavljajo oviro. V nalogi
analiziramo, kako lahko nadaljnje izboljšanje ekonomske svobode prispeva k povečanju
podjetniške aktivnosti in predlagamo konkretne ukrepe na podlagi primerov iz držav z
najvišjimi stopnjami ekonomske svobode, kot so Irska, Singapur in Švica.
Ključne besede: Ekonomska svoboda, podjetništvo, podjetniške namere, zaznane podjetniške
priložnosti, Slovenija, povezava med ekonomsko svobodo in podjetništvom.
Objavljeno v DKUM: 21.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,46 MB) |
6. Analiza vloge mentorstva v start-upih na primeru Tovarne podjemovLucija Bezjak, 2024, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je bil raziskati, kako se pomoč in mentoriranje startupom prilagaja, kakšne oblike pomoči so jim na voljo ter dotično spoznati, kako deluje sistem mentorstva na primeru univerzitetnega inkubatorja Tovarna podjemov. V teoretičnem delu smo analizirali startup podjetja, ki so znana po svoji specifičnosti, kar je pomembno za njihovo nadaljnjo obravnavo in nudenje posebne pomoči. Potrebno je upoštevati njihove značilnosti, kot so visoka stopnja inovativnosti, hitra rast in tveganje, ter kakšno pomembnost igra zanje podporno okolje. Poznamo veliko različnih tipov mentorstva, kakšne vloge imajo in kateri so ključni elementi uspešnega mentoriranja na tujem primeru. Poseben poudarek je bil namenjen razlikovanju med inkubatorji in pospeševalniki, ki startupom nudijo različne oblike podpore, od fizične infrastrukture do vsebinske in finančne pomoči, v ospredju pa se postavlja predvsem skrb za psihosocialno podporo. Empirična raziskava je vključevala intervjuje s svetovalcem, mentorjem in mentorirancem ter analizo njihovega sodelovanja. Poudarek je bil na celotnem procesu in preučevanju ujemanja med mentorji in mentoriranci, kar je delo svetovalca in na učinkovitosti mentorstva ter ključnih izzivih, s katerimi se soočajo startupi in mentorji v procesu mentoriranja. Rezultati so pokazali, da je uspešno mentorstvo odvisno od ustrezne prilagoditve mentorstva specifičnim potrebam podjetij, aktivne vloge obeh strani ter da dobro načrtovan mentorski program doprinese k mentalnemu zdravju podjetnikov kot tudi prihranjen čas, ki ga pridobijo s pomočjo izkušenih mentorjev. Kot kritična analiza in predlogi za izboljšanje so predlagani večja samokritičnost obeh strani, transparentna komunikacija in boljša informiranost o startup pomoči s strani države.
Ključne besede: mentorstvo, startup podjetje, podjetniški razvoj, podpora podjetnikom, podjetniški inkubatorji
Objavljeno v DKUM: 20.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 29
Celotno besedilo (2,37 MB) |
7. Vpliv pandemije COVID-19 na digitalizacijo poslovanja v malih in srednje velikih podjetjihLuka Jerman, 2024, diplomsko delo Opis: Pandemija COVID-19 je postavila malim in srednje velikim podjetjem obilo izzivov. Mala in srednje velika podjetja so bila zaradi omejitev gibanja prisiljena spremeniti svoj način poslovanja. V raziskovalni nalogi smo primerjali deleže uporabe digitalnih tehnologij v malih in srednje velikih slovenskih in podjetij v EU-27. V času pandemije so podjetja pospešeno izvajala digitalno transformacijo, kjer so uporabljala razne tehnologije, kot so internet stvari (IoT), brezžična omrežja nove generacije, računalništvo v oblaku, analitiko velepodatkov (ang. »Big Data«), umetno inteligenco (ang. »AI«), veriženje blokov (ang. »Blockchain«) in računalniško moč. Z napredkom tehnologije je postala pomembna kibernetska varnost, saj podjetja postajajo bolj odvisna od digitalnih tehnologij. V malih in srednje velikih podjetjih se je čez čas spreminjal delež zaposlenih z internetnim dostopom. Med pandemijo so največji delež imela srednje velika slovenska podjetja, najmanjši delež pa srednje velika podjetja v EU-27. Mala slovenska podjetja so ob začetku pandemije COVIDA-19 najslabše implementirala informacijsko-komunikacijske tehnologije. Srednje velika podjetja EU-27 so se boljše prilagodila kot mala podjetja EU-27. Slovenski MSP so se slabše prilagodili kot EU-27 MSP. Delež implementacije IKT tehnologij se je v Sloveniji in EU-27 razlikoval glede na velikost podjetja. Pandemija COVIDA-19 je povzročila rast IKT incidentov. Največje povečanje zasledimo v malih slovenskih podjetjih, kjer je raba IKT najnižja. Podjetja so v času omejitve gibanja začela pospešeno uporabljati spletno prodajo, ki je v času pandemije COVIDA-19 omogočila obstoj veliko podjetij. Največji delež spletne prodaje med pandemijo COVIDA-19 so imela srednje velika slovenska podjetja, vendar je delež po koncu pandemije COVIDA-19 začel upadati. Pandemija COVIDA-19 je pospešila delo od doma. Veliko podjetij je v času pandemije COVIDA-19 kot odziv na prepoved gibanja začelo uporabljati delo od doma, katerega delež je v začetku pandemije narasel. Delež je po koncu pandemije upadel.
Ključne besede: pandemija COVID-19, mala in srednje velika podjetja, digitalizacija, EU-27, poslovanje.
Objavljeno v DKUM: 20.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 40
Celotno besedilo (1,34 MB) |
8. Primerjava modelov trajnostnega poslovanja na izbranih podjetjih v industriji hitre modeLia Molan King, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu bomo opredelili in definirali pojem trajnostnega razvoja, kakšen je njegov vpliv in povezava z modno industrijo. Opredelili bomo ključne koncepte trajnostnega poslovanja. Ugotovili bomo stanje modne industrije danes in delovanje podjetij v hitri modi. Dotaknili se bomo glavnih proizvodnih držav ter stanja delovnih pogojev ter okoljskega vpliva in posledic hitre mode. Opredelili bomo mnoge negativne plati le-te in problematiko trajnostnega poslovanja v industriji hitre mode. Dejstva bomo raziskali na primeru podjetij Zara in Primark. S predstavitvijo podjetij bomo dobili vpogled v njihovo poslovanje ter vrednote. Oblikovali bomo kanvas poslovnega modela obeh podjetij ter bolj podrobno raziskali njihove trajnostne prakse. Te bomo na koncu primerjali in dobili realno sliko njihovega delovanja v hitri modi. Trajnostno poslovanje v modni industriji je vse bolj in bolj pomembno ter ključno, predvsem zaradi strogih pravil in pričakovanj v industriji. Brez upoštevanja le-teh bo v prihodnosti težko poslovati. Treba pa se je zavedati našega vpliva s hitrim potrošniškim življenjem, zaradi katerega največ posledic nosi okolje in ljudje, vpleteni v proces.
Ključne besede: trajnost, poslovni modeli, modna industrija, hitra moda, Zara, Primark
Objavljeno v DKUM: 20.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 29
Celotno besedilo (1,56 MB) |
9. Trajnost v modni industriji: trendi, izzivi, strategije in poslovni model na primerihKatja Žurej, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo se osredotočili na analizo trajnostnega razvoja v modni industriji, s
poudarkom na trajnostnih trendih, izzivih, strategijah in poslovnih modelih. Modna industrija
se sooča z več pomembnimi problemi, vključno z obsežnim onesnaževanjem okolja, prekomerno
porabo virov in slabimi delovnimi pogoji. Poleg tega pa hitro spreminjajoči se modni trendi
spodbujajo hitro modo, kar povzroča velike količine odpadkov zaradi kratke življenjske dobe
izdelkov. Kljub tem težavam vedno več podjetij v modni industriji prepoznava potrebo po
trajnostnem razvoju in sprejema trajnostne prakse. Ta prehod vključuje uporabo trajnostnih,
inovativnih materialov, izboljšanje delovnih pogojev ter spodbujanje krožnega gospodarstva,
kar prispeva k zmanjšanju negativnih vplivov na okolje in družbo ter k bolj odgovornemu
poslovanju.
V študiji primera smo obravnavali dve podjetji, Patagonia in Veja, ki predstavljata vodilna
primera uspešnih trajnostnih modnih podjetij. Patagonia je znana po svoji dolgotrajni
zavezanosti k okoljski odgovornosti, vključno z uporabo recikliranih materialov in podporo
okoljskim pobudam. Veja se osredotoča na uporabo ekoloških materialov in pravične trgovine
ter zmanjšanje svojega okoljskega odtisa z inovacijami v proizvodnji in distribuciji. Obe
podjetji vlagata v preglednost svojih dobavnih verig in spodbujata odgovorno nakupovanje.
Njun uspeh dokazuje, da je možno združiti poslovno uspešnost z etičnimi in okoljskimi načeli.
Ključne besede: trajnostni razvoj, modna industrija, poslovna strategija, poslovni model.
Objavljeno v DKUM: 20.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 40
Celotno besedilo (1,23 MB) |
10. Uporaba umetne inteligence v podjetjih - primerjava Slovenije z Evropsko unijoJana Gašparič, 2024, diplomsko delo Opis: Tehnološki napredek in napredne raziskave so omogočili razvoj izjemno močnih in hitrih računalnikov. Sodobni računalniki zmorejo obdelati veliko količino podatkov v kratkem času, kar je ključno za implementacijo umetne inteligence. Vključevanje tehnologij umetne inteligence v podjetja lahko izboljša poslovanje podjetij. V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili definicijo, zgodovino, razširjenost uporabe umetne inteligence ter različne vrste in tehnologije umetne inteligence. V nadaljevanju smo se osredotočili na uporabo umetne inteligence v podjetjih. Predstavili smo področja uporabe, koristi in izzive implementacije umetne inteligence v podjetja. Poleg tega smo preučili evropski in slovenski zakonodajni okvir ter etične smernice za uporabo umetne inteligence. V aplikativnem delu smo s pomočjo dveh raziskav predstavili, v kolikšni meri podjetja v Evropski uniji in Sloveniji uporabljajo tehnologije umetne inteligence pri svojem poslovanju, in na podlagi tega naredili primerjavo Slovenije z Evropsko unijo. Na koncu smo predstavili glavne izzive vključevanja tehnologije umetne inteligence v podjetja in na podlagi teh podali priporočila za uporabo tehnologij umetne inteligence v podjetjih. Ugotovili smo, da podjetja v Sloveniji umetno inteligenco uporabljajo nekoliko nad evropskim povprečjem. Uporaba in namen uporabe različnih vrst tehnologij umetne inteligence se v večini razlikuje glede na velikost in dejavnost podjetja. Ugotovili smo tudi, da se podjetja različnih velikosti srečujejo z različnimi izzivi pri implementaciji tehnologij umetne inteligence in da obstaja veliko možnosti za izboljšave priporočil in pomoči podjetjem pri implementaciji tehnologij umetne inteligence.
Ključne besede: Umetna inteligenca, tehnologija, podjetje, optimizacija procesov, izzivi.
Objavljeno v DKUM: 02.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 51
Celotno besedilo (1,02 MB) |
